Obarvano zlato

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Trikotniški diagram barve zlata glede na delež zlata, bakra (Cu) in srebra (Ag) (oz. platine, iridija)

Obarvano zlato je zlitina zlata in nekaterih določenih kovin v različnih razmerjih. Teoretično obstaja več sto različnih kombinacij tovrstne zlitine, v glavnem pa da zlitina zlata (Au) in bakra (Cu) rdeče zlato, zlitina zlata in kovine bele barve (kot so platina (Pt), iridij (Ir) in srebro (Ag)) pa belo zlato. Večji delež druge kovine seveda posledično vpliva na čistost zlata, ki se meri v karatih: če privzamemo starejši način, kjer je zlitina razdeljena na 24 delov, bo npr. rdečo zlato s 14 delci zlata in 10 delci druge kovine 14 karatno.

Zvrsti obarvanega zlata[uredi | uredi kodo]

Belo zlato[uredi | uredi kodo]

Poročni prstan iz belega zlata in prevleko z rodijem

Belo zlato je zlitina zlata in minimalno ene kovine bele barve, običajno niklja (Ni) ali paladija (Pd). Lastnosti belega zlata so odvisne od kovin in njihovega razmerja, glede na to pa je tudi uporaba drugačna: belo zlato z nikljem je trdno, zato je uporabno za izdelavo prstanov in lasnic, s paladijem pa je mehko in lahko za oblikovati, zato je uporabno za bolj precizno oblikovanje kot del nakita. V slednjem primeru se včasih za večjo težo in trajnost doda še baker, srebro in/ali platino.

V industrijskem pogledu je izraz belo zlato zelo ohlapen, saj predstavlja le zlato z belim odtenkom. V resnici je barva take zlitine bledo rumena, roza ali celo rjava zaradi dodatka že omenjenih kovin, komercialno belkasto barvo pa daje prevleka iz rodija (Rh).

Kontaktna alergija[uredi | uredi kodo]

Pri približno enem človeku na osem ljudi se lahko pojavi blaga alergijska reakcija pri dolgotrajni nošnji nakita iz belega zlata zaradi prisotnosti niklja. Tipična reakcija je eflorescenca kože.[1]

Rdeče zlato[uredi | uredi kodo]

Zadnja stran ročne ure, katere kovinsko ohišje je iz rdečega zlata

Rdeče zlato (tudi rozasto zlato) je zlitina zlata in bakra, kar daje v splošnem rdečkasto barvo. Na začetku 19. stoletja je bilo priljubljeno v Rusiji, zato je znano tudi kot rusko zlato. Pri večjem deležu bakra je rdeča barva bolj izrazita, v skladu s tem pa ločujemo torej rozasto zlato, ki ima manjši delež Cu, ter rdeče zlato, ki ima večji delež Cu. Največ karatov ima t. i. kronsko zlato, tj. 22 karatov. 18 karatno zlato navadno ne vsebuje 25 % Cu, pač pa 4 % Ag ter 21 % Cu. 14 karatno zlato na območju Srednjega vzhoda vsebuje 41,67 % bakra.

Rdeče zlato v glasbilih[uredi | uredi kodo]

Pri glasbilih pomeni rdeče oz. rozasto zlato tanko prevleko bakra na notranji strani odmevnika trobil in pihal iz srebra. V danem primeru pravo zlato torej ni uporabljeno.

Zeleno zlato[uredi | uredi kodo]

Zeleno zlato[2] je zlitina iz zlata in čistega srebra, katerega barva je v resnici zeleno-rumena. Na tovrstno zlitino se emajl oz. lošč bolj oprime.

Sivo zlato[uredi | uredi kodo]

Sivo zlato je zlitina zlata ter srebra, mangana (Mn) in bakra v določenih razmerjih. [3]

Črno zlato[uredi | uredi kodo]

Črno zlato[4] je zvrst zlata, ki se uporablja v draguljarstvu.[5][6] Pridobi se ga lahko preko različnih metod, in sicer preko:

Vijolično in modro zlato[uredi | uredi kodo]

Vijolično zlato je zlitina zlata in aluminija (Al), pri čemer je delež aluminija okoli 21 %, in je zlato 18-19 karatno. Vijolično zlato je bolj krhko, zato se lahko v primeru močnejšega udarca razlomi na kose, zato se ga uporablja kot del nekega nakita in ne kot osnovno sestavino le-tega.[7] Modro zlato je zlitina zlata in indija (In) s podobnimi lastnostmi.[7]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ White golds na utilisegold. Pridobljeno 27.02.2010.
  2. ^ Zeleno zlato je publicističnem pomenu hmelj. (SSKJ, 2008, str. 3534)
  3. ^ 18 karat grey gold alloy, without nickel and withoutpalladium, for jewellery - US Patent 6576187 na Free Patents Online. Pridobljeno 27.02.2010.
  4. ^ Črno zlato je publicističnem pomenu premog. (SSKJ, 2008, str. 232)
  5. ^ "Jewelery Technology". Pridobljeno dne 27.02.2010. 
  6. ^ Rapson, Gold Usage, 1978.
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 "Gold In Purple Color, Blue Color And Even Black Gold". Pridobljeno dne 27.02.2010. 
  8. ^ "Ultra-Intense Laser Blast Creates True 'Black Metal'". Pridobljeno dne 27.02.2010. 
  • Rapson, W.S. & Groenewald, T. (1978). Gold usage. London, New York: Academic Press. ISBN 0-12-581250-7