Enciklopedija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Enciklopedija je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij. Enciklopedije so sestavljene iz geselskih člankov, ki so razporejeni po abecedi in so ponavadi daljši in podrobnejši od tistih v leksikonih in slovarjih, iz katerih so se v 17. oziroma 18. stoletju tudi razvile. Po zgradbi se močno razlikujejo, saj je slovar jezikoslovno delo, medtem ko se enciklopedija osredotoča na predmet ali disciplino.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Beseda enciklopedija izvira iz stare grščine, kjer ἐγκυκλοπαιδεία, enkyklopaidéia, pomeni »zaokrožena vzgoja«. Zložena je iz ἔγκυκλος »okrogel, zaokrožen« (iz κύκλος »krog«) in παιδεία »vzgoja« iz (παῖς »otrok, deček«). V antični Grčiji je označevala zaokroženo znanje o znanosti in umetnosti, ki so ga imeli za pogoj splošne razgledanosti.

Antika[uredi | uredi kodo]

Enciklopedije obstajajo okoli 2000 let, najstarejša še obstoječa je Historia Naturalis, napisana okoli leta 77, avtor pa je Plinij Starejši. Delo je sestavljeno iz 37 poglavij, ki obsegajo zgodovino, geografijo, geologijo, medicino itd. Njegovo delo je bilo klasičen rokopis, ki je ostal priljubljen vir informacij v romanskem svetu, predvsem na področju umetnosti, tehnologije in tehnike. Delo pa je bilo pomembno tudi na področju botanike, geologije idr. Podobno delo je napisal tudi Marcus Terentius Varro.

Srednji vek[uredi | uredi kodo]

V srednjem veku je najbolj znana enciklopedija Etymologiae avtorja Izidor Seviljski, napisana okoli l. 630, ki obsega 448 poglavij in 20 zvezkov. V njegovem delu je zbrano veliko materiala za poučevanje v tistem času, tako starodavnega kot tudi sodobnega/modernega. Na njegovi osnovi je nadaljeval delo karolinški učenjak in teolog Hraban Maver.

Bartholomeus Anglicus (1240) je bilo najbolj brano delo v visokem srednjem veku, medtem ko je bilo delo Speculum Majus (1260) avtorja Vincenta Beauvaisa najpomembnejše v poznem srednjem veku.


Arabski svet in Perzija[uredi | uredi kodo]

Zgodnje muslimanske zbirke vključujejo veliko celovitih del in med pomembnejšimi je enciklopedija znanosti, katere avtor je Abu Bakr al-Razi in pa enciklopedija medicine, ki je bila uveljavljena še stoletja. Pomemben prispevek pa so z delom Univerzalna zgodovina (ali sociologija) napravili naslednji trije avtorji: Asharites, al-Tabri in al-Masudi. Dela so neprecenljiva predvsem zaradi islamske prakse, ki je poudarjala metodo raziskovanja in natančno preverjanje virov. Obsežno enciklopedijo vsega takratnega znanja je sestavila tudi Bratovščina Čistosti v 10. stol. v današnjem Iraku.

Kitajska[uredi | uredi kodo]

Največje in najpomembnejše enciklopedično delo v kitajski zgodovini je nastalo v obdobju dinastije Song (960–1279) in se imenuje Four Great Books of Song. Naslednje pomembnejše delo, ki ga je napisal znanstvenik in državnik Shen Kuo, je bilo Dream Pool Essays. Najobsežnejše delo, ki je bilo končano leta 1408 in je obsegalo več kot 370 milijonov pismenk pa se imenuje Youngle Encyclopedia.

17.19. stoletje[uredi | uredi kodo]

Prvi dve enciklopediji, ki sta po izgledu podobni današnjim, sta Cyclopaedia, or Universal Dictionary of Arts and Sciences (1728) in Encyclopédie avtorjev Diderota in D'Alemberta. V več izdajah pa se je pojavila tudi Encyclopaedia Britannica. Enciklopedije so imele velik vpliv tudi na razvoj družbe, zlasti velika francoska enciklopedija (L'Encyclopédie). Delo je spodbujalo gibanja, ki so sprožila francosko revolucijo.

20. stoletje[uredi | uredi kodo]

Prvi dve bolj popularni enciklopediji sta se pojavili leta 1920 in se imenujeta Harmsworth's Universal Encyclopaedia in the Children's Encyclopaedia. Več izdanih enciklopedij se je v Veliki Britaniji pojavilo predvsem v letih 1950 in 1960, med najbolj znanimi sta bili World Book in Funk and Wagnalls. V drugi polovici 20. stoletja pa so bile pomembne predvsem enciklopedije, ki so se osredotočale na pomembnejše teme. Takšni sta na primer enciklopediji filozofije in ekonomije, ki pa sta za svojo izdelavo potrebovali tudi veliko raziskovalnega dela. Največja pridobitev konca 20. stoletja pa so bile enciklopedije na CD-ROMih, katerih posebnosti so bila gesla, ki so vsebovala tudi zvočne in video datoteke.

21. stoletje[uredi | uredi kodo]

V 21. stoletju se enciklopedije pojavljajo predvsem v elektronskih oblikah in pogosto brezplačno. Takšni sta npr. Wikipedija in Citizendium. Prednost spletnih enciklopedij je v tem, da je iskanje gesel veliko lažje, saj je omogočeno iskanje po ključnih besedah.

Vrste enciklopedij[uredi | uredi kodo]

Nova vrsta enciklopedije je Wikipedija, ki uporablja sodobno informacijsko tehnologijo in možnosti svetovnega spleta za kooperativno gradnjo baze znanja. Bistveni element programske tehnologije je zamisel hiperteksta in celotna zamisel sodelovalnega urejanja. Pri Wikipediji ni nova le tehnološka izvedba enciklopedije, ampak tudi preizkus nove diskurzivne forme.

Spletne enciklopedije[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]