Natrijev cianid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Natrijev cianid
Sodium cyanide bonding
Sodium cyanide space filling
Identifikatorji
Številka CAS 143-33-9
PubChem 8929
UN število 1689
RTECS število VZ7525000
SMILES
InChI
ChemSpider 8587
Lastnosti
Molekulska formula NaCN
Molekulska masa 49,072 g/mol
Videz bela trdnina
Vonj blago po mandeljnih
Gostota 1,595 g/cm3
Tališče

563,7 °C, 837 K, 1047 °F

Vrelišče

1496 °C, 1769 K, 2725 °F

Topnost (voda) 48 g/100 mL (10 °C)
82 g/100 mL (34,7 °C)
Lomni količnik (nD) 1,452
Nevarnosti
Varnostni list ICSC 1118
EU klasifikacija Zelo strupeno T+ Dangerous for the Environment (Nature) N Corrosive C [1]
EU Index 006-007-00-5
NFPA 704
NFPA 704.svg
0
4
0
 
R-stavki R26/27/28, R32, R50/53
S-stavki (S1/2), S7, S28, (S29), (S45), S60, (S61)
Plamenišče nevnetljiv
LD50 5,8–15 mg/kg (peroralno pri miših in podganah)[2]
Sorodne snovi
Drugi kationi kalijev cianid
Sorodne snovi vodikov cianid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Natrijev cianid je anorganska spojina s formulo NaCN. Gre za belo snov, topno v vodi. Cianid ima veliko afiniteto do kovin, kar je vzrok visoke toksičnosti te soli. Tudi njegova poglavitna uporaba v pridobivanju zlata temelji na visoki reaktivnosti s kovinami. Pri reakciji s kislinami se tvori strupen plin vodikov cianid.

Pridobivanje in kemijske značilnosti[uredi | uredi kodo]

Natrijev cianid se pridobiva z reakcijo vodikovega cianida z natrijevim hidroksidom: [3]

HCN + NaOH → NaCN + H2O

Svetovna proizvodnja v letu 2006 je bila ocenjena na 500.000 ton.

V preteklosti se je uporabljal Castner–Kellnerjev proces, ki temelji na reakciji natrijevega amida z ogljikom pri povišani temperaturi.

NaNH2 + C → NaCN + H2

Struktura trdnega NaCN je sorodna strukturi natrijevega klorida.[4]Tako anioni kot kationi so šestkoordinatni. Kalijev cianid (KCN) ima podobno strukturo. Vsak natrijev kation (Na+) tvori 2 vezi π z dvema CN-skupinama in po dve ukrivljeni vezi Na---CN in Na---NC.[5]

Ker sol NaCN nastane iz šibke kisline, nastane s hidrolizo ponovno HCN; iz vlažne trdnine uhajajo majhne količine vodikovega cianida, ki ima vonj po grenkih mandeljnih (tega vonja ne zazna vsakdo, kar je odvisno od genetske predispozicije[6]). NaCN hitro reagira z močnimi kislinami, pri tem se sprošča HCN. Ta nevarni proces predstavlja znatno tveganje, povezano z natrijevim cianidom. Detoksifikacija poteka s pomočjo vodikovega peroksida (H2O2), pri čemer nastaneta NaOCN in voda:[3]

NaCN + H2O2 → NaOCN + H2O

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Rudarstvo[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: cianidni postopek

Zlatov natrijev cianid[uredi | uredi kodo]

Natrijev cianid se večinoma uporablja v rudarstvu za pridobivanje zlata in drugih plemenitih kovin. Ta postopek temelji na visoki afiniteti zlata (I) do cianida, pri čemer zlato oksidira in se raztopi v prisotnosti zraka in vode, saj se tvorita sol natrijevega zlatovega cianida (oziroma zlatovega natrijevega cianida) in natrijev hidroksid:

4 Au + 8 NaCN + O2 + 2 H2O → 4 Na[Au(CN)2] + 4 NaOH

V podobnem postopku se uporablja sorodna spojina kalijev cianid (KCN), pri čemer se tvori kalijev zlatov cianid (KAu(CN)2).

Obstajajo tudi nekatere druge metode za opisano ekstrahiranje zlata.

Kemična surovina[uredi | uredi kodo]

Več komercialno pomembnih kemičnih spojin pridobivajo iz cianida, na primer cianurična kislina, klorcian in različni nitrili. V organskih sintezah se uporablja kot močan nukleofil pri pripravi nitrilov, na primer pri pridobivanju zdravilnih učinkovin.

Druge oblike uporabe[uredi | uredi kodo]

Zaradi močne strupenosti se natrijev cianid uporablja na primer pri ubijanju ali paraliziranju živali (npr. pri t. i. cianidnem ribolovu, ki je marsikje prepovedan, in v posodah za lovljenje žuželk)

Strupenost[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zastrupitev s cianidom.

Cianidne soli so med najhitreje delujočimi strupi. Cianid je močan zaviralec celičnega dihanja; deluje na mitohondrijsko citokromsko oksidazo in prepreči prenos elektronov. Posledično zavre presnovo in celično izrabo kisika. Zaradi anaerobne presnove nastopi laktična acidoza.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Oxford MSDS
  2. Martel, B.; Cassidy, K. (2004). Chemical Risk Analysis: A Practical Handbook. Butterworth–Heinemann. str. 361. ISBN 1-903996-65-1. 
  3. 3,0 3,1 Andreas Rubo, Raf Kellens, Jay Reddy, Norbert Steier, Wolfgang Hasenpusch "Alkali Metal Cyanides" in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry 2006 Wiley-VCH, Weinheim, Germany. DOI: 10.1002/14356007.i01_i01
  4. A.F. Wells (1984). Structural Inorganic Chemistry (5 izd.). Oxford: Clarendon Press. COBISS 621359. ISBN 0-19-855370-6. 
  5. H. T. Stokes, D. L. Decker, H. M. Nelson, J. D. Jorgensen (1993). "Structure of potassium cyanide at low temperature and high pressure determined by neutron diffraction". Phys. Rev. B 47 (17): 11082–11092. doi:10.1103/PhysRevB.47.11082. 
  6. Online 'Mendelian Inheritance in Man' (OMIM) 304300