Cianovodikova kislina

Cianovodikova kislina
Model paličic in kroglic strukture vodikovega cianida	Kalotni model vodikovega cianida
Imena
	IUPAC ime formonitril (substitutivno); hidridonitridokarbon (aditivno);
	Druga imena vodikov cianid; pruska kislina;
Identifikatorji
Številka CAS	74-90-8;
3D model (JSmol)	Interaktivna slika;
3DMet	B00275;
ChEBI	CHEBI:18407;
ChemSpider	748;
ECHA InfoCard	100.000.747
EC število	200-821-6;
KEGG	C01326;
MeSH	Hydrogen+Cyanide
PubChem CID	768;
RTECS število	MW6825000;
UNII	2WTB3V159F;
UN število	1051
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID9024148 ;
	InChI InChI=1S/CHN/c1-2/h1H Key: LELOWRISYMNNSU-UHFFFAOYSA-N;
	SMILES C#N;
Lastnosti
Kemijska formula	CHN
Molska masa	27,03 g·mol−1
Videz	bledomodra prozorna tekočina
Vonj	po grenkih mandeljnih
Gostota	0,687 g mL−1
Tališče	−1.329 °C (−2.360 °F; −1.056 K)
Vrelišče	26 °C (79 °F; 299 K)
Topnost v vodi	mešljiv
Topnost (etanol)	mešljiv
kH	75 μmol Pa−1 kg−1
Kislost (pKa)	9,21
Bazičnost (pKb)	4,79
Lomni količnik (nD)	1,2675
Viskoznost	201 μPa s
Struktura
Oblika molekule	linearna
Dipolni moment	2,98 D
Termokemija
Specifična toplota, C	71.00 kJ K−1 mol−1 (at 27 °C)
Standardna molarna; entropija So298	113.01 J K−1 mol−1
Std tvorbena; entalpija (ΔfH⦵298)	–4,999 MJ kg−1
Std sežigna; entalpija (ΔcH⦵298)	642 kJ mol−1
Nevarnosti
GHS piktogrami
Opozorilna beseda	Pozor
GHS stavki za nevarnost	H225, H300, H310, H319, H330, H336, H370, H400, H410
GHS stavki za previdnost	P210, P261, P305+351+338
NFPA 704 (diamant ognja)	4 4 2
Plamenišče	−17,8 °C (0,0 °F; 255,3 K)
Temperatura; samovžiga	538 °C (1.000 °F; 811 K)
Meje eksplozivnosti;	5,6% – 40,0%
	Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
LC50 (srednja koncentracija)	501 ppm (podgana, 5 min); 323 ppm (miš, 5 min); 275 ppm (podgana, 15 min); 170 ppm (podgana, 30 min); 160 ppm (podgana, 30 min); 323 ppm (podgana, 5 min)
LCLo (spodnja meja odmerka)	200 ppm (sesalci, 5 min); 36 ppm (sesalci, 2 h); 107 ppm (človek, 10 min); 759 ppm (zajec, 1 min); 759 ppm (mačka, 1 min); 357 ppm (človek, 2 min); 179 ppm (človek, 1 h)
	NIOSH (ZDA varnostne meje):
PEL (Dopustno)	TWA 10 ppm (11 mg/m3) [skin]
REL (Priporočeno)	ST 4,7 ppm (5 mg/m3) [skin]
IDLH (Takojšnja nevarnost)	50 ppm
Sorodne snovi
Sorodno alkanenitrili	vodikov izocianid; izocianurna kislina; tiocianurna kislina; cianogen jodid; cianogen bromid; cianogen klorid; cianogen fluorid; acetonitril; aminoacetonitrila; glikolonitril; cianogen;
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
	Sklici infopolja

Cianovodikova kislina (tudi vodikov cianid) je spojina z molekulsko formulo H C N, ki nastane, ko plinasti vodikov cianid raztopimo v vodi. Ima vonj po grenkih mandljih. Do odkritja živčnih bojnih strupov je HCN veljala za najbolj strupeno sintetično spojino. V organizem prihaja preko pljuč, prebavnega trakta in kože, če je zajeta večja površina. Deluje zelo hitro; najprej človek izgubi zavest, nastopijo klonično-tonični krči ter končna paraliza dihalnega centra. Pri vnosu smrtne koncentacije nastopi smrt v prvih treh minutah. Srednja smrtna koncentracija LD₅₀ znaša od 2000 do 5000 mg·min/m³.

Njene soli se imenujejo cianidi in imajo negativni ion CN⁻. Pripravijo jo lahko z učinkovanjem kislin na cianide (KCN, NaCN), pri čemer se sprošča plinasti HCN.

Enačba nastanka cianovodikove kisline: HCN (g) + H₂O (l) → HCN (aq)

Glej tudi

seznam kislin

Sklici

↑ »Hydrogen Cyanide - Compound Summary«. PubChem Compound. USA: National Center for Biotechnology Information. 16. september 2004. Identification. Pridobljeno 4. junija 2012.
↑ »hydrogen cyanide (CHEBI:18407)«. Chemical Entities of Biological Interest. UK: European Bioinformatics Institute. 18. oktober 2009. Main. Pridobljeno 4. junija 2012.
↑ Perrin, D. D. (1982). Ionisation Constants of Inorganic Acids and Bases in Aqueous Solution (2. izd.). Oxford: Pergamon Press.
↑ Patnaik, P. (2002). Handbook of Inorganic Chemicals. McGraw-Hill. ISBN 0-07-049439-8.
↑ ^5,0 ^5,1 Haynes, 4.67
↑ Maxwell, G. R. (2004). Synthetic Nitrogen Products: A Practical Guide to the Products and Processes. Springer. str. 348. ISBN 978-0-306-48225-0. Pridobljeno 3. junija 2012.
↑ ^7,0 ^7,1 ^7,2 ^7,3 NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards. »#0333«. National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).
↑ ^8,0 ^8,1 »Hydrogen cyanide«. Immediately Dangerous to Life and Health Concentrations (IDLH). National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).

Ta članek o kemiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] »Hydrogen Cyanide - Compound Summary«. PubChem Compound. USA: National Center for Biotechnology Information. 16. september 2004. Identification. Pridobljeno 4. junija 2012.

[2] »hydrogen cyanide (CHEBI:18407)«. Chemical Entities of Biological Interest. UK: European Bioinformatics Institute. 18. oktober 2009. Main. Pridobljeno 4. junija 2012.

[3] Perrin, D. D. (1982). Ionisation Constants of Inorganic Acids and Bases in Aqueous Solution (2. izd.). Oxford: Pergamon Press.

[4] Patnaik, P. (2002). Handbook of Inorganic Chemicals. McGraw-Hill. ISBN 0-07-049439-8.

[crc1-5] 5,0 ^5,1 Haynes, 4.67

[6] Maxwell, G. R. (2004). Synthetic Nitrogen Products: A Practical Guide to the Products and Processes. Springer. str. 348. ISBN 978-0-306-48225-0. Pridobljeno 3. junija 2012.

[PGCH-7] 7,0 ^7,1 ^7,2 ^7,3 NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards. »#0333«. National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).

[IDLH-8] 8,0 ^8,1 »Hydrogen cyanide«. Immediately Dangerous to Life and Health Concentrations (IDLH). National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).

[1]

[2]

[5]

[3]

[4]

[6]

[7]

[8]