Anion

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi). Nasprotno predznačen ion je kation. V anorganski kemiji anione lahko delimo na več skupin. Poznamo enostavne, enoatomne anione, kot so halogenidi, večatomne anorganske anione (cianid, tiocianat, azid ...), anionske koordinacijske spojine, nekoordinirajoče anione, ipd. Cl+1e->Cl-1

Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

Imena enoatomskih anionov tvorimo s pripono -id, ki jo dodamo poslovenjenemu latinskemu (skrajšanemu) imenu elementa, npr. Cl – kloridni (an)ion (klorov ion je ime za kation Cl+), O2– – oksidni ion. Tudi nekateri večatomni anioni se poimenujejo s pripono -id (npr. OH – hidroksidni ion, CNcianidni ion), še zlasti, kadar gre za atome istega elementa (N3- – azidni ion, I3 – trijodidni ion). Sicer pa se lahko večatomni anioni s stališča nomenklature obravnavajo kot kompleksi in jih poimenujemo tako, da korenu latinskeha imena osrednjega atoma dodamo končnico -at (SO42–sulfatni ion, NO3nitratni ion, CO3karbonatni ion).[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Šmalc A., Müller J. Slovensko tehnično izrazje - jezikovni priročnik. ZRC, Ljubljana 2001.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]