Karbonat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Model karbonatnega iona CO32−

Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.

Splošno[uredi | uredi kodo]

Prisotnost karbonatnega iona v soleh in raztopinah se ugotavlja z dodatkom razredčene mineralne kisline, na primer klorovodikove kisline, ki povzroči sproščanje mehurčkov ogljikovega dioksida.

Naziv karbonat se uporablja tudi za njegove soli in minerale, ki so v naravi zelo razširjeni. Najpogostejša sta kalcit ali kalcijev karbonat CaCO3, ki je glavna sestavina apnenca in kalcijev magnezijev karbonat CaMg(CO3)2, ki je glavna sestavina dolomita. Proces odstranjevanja ogljikovega dioksida iz karbonatov se imenuje kalciniranje. Takšen proses je, na primer, žganje apna v apnenicah.

Zgradba in kemijske vezi[uredi | uredi kodo]

Karbonatni ion je večatomni ion s kemijsko formulo CO32- in molekulsko maso 60,01 daltona. Sestavljen je iz centralnega ogljikovega atoma, obkroženega s tremi enakovrednimi kisikovimi atomi. Razporeditev je trikotna planarna z molekularno simetrijo D3h. Ion ima formalno dva negativna naboja in je konjugirana baza hidrogenkarbonatnemu ionu HCO3-, ta pa je konjugirana baza ogljikove kisline H2CO3.

Zgradbe karbonatnega iona se ne da pravilno opisati z njegovo Lewisovo zgradbo, ki skupino CO32− prikazuje z dvema daljšima enojnima vezema in eno krajšo dvojno vezjo:

Enostavna lokalizirana Lewisova zgradba karbonatnega iona.

Za popoln opis karbonatnega iona je treba upoštevati njegove resonančne strukture

Resonančne strukture karbonatnega iona.

ki dajejo tri enakovredne in enako dolge vezi C-O:

Delokalizacija in delni naboji karbonatnega iona. Model karbonatnega iona.

Kemijske lastnosti[uredi | uredi kodo]

Karbonatne soli nastanejo s spajanjem pozitivno nabitih (kovinskih) kationov in negativno nabitih kisikovih atomov v karbonatnem anionu. Spojina je ionska.

2M+ + CO32− → M2CO3
M2+ + CO32− → MCO3
2M3+ + 3 CO32− → M2(CO3)3

Večina karbonatov pri standardnih pogojih ni topna v vodi, ker je njihova konstanta topnosti manjša od 1•10−8. Izjeme so natrijev, kalijev in amonijev karbonat.

V vodnih rzaztopinah vlada med karbonatom, bikarbonatom in ogljikovim dioksidom oziroma ogljikovo kislino dinamično ravnotežje, ki ga zapišemo z naslednjo enačbo:

CaCO3 + CO2 + H2O ⇋ Ca(HCO3)2

V močno bazičnih pogojih prevladuje karbonatni ion, v šibko bazičnih pogojih pa bikarbonatni ion. V bolj kislih pogojih prevladuje vodna raztopina ogljikovega dioksida, ki je v ravnotežju z ogljikovo kislino:

CO2 + H2O ⇋ H2CO3

Ravnotežje je pomaknjeno močno v levo (proti ogljikovemu dioksidu), zato je natrijev karbonat (soda) bazičen, natrijev bikarbonat (soda bikarbona) rahlo bazičen, ogljikov dioksid (gazirane pijače) pa rahlo kisel.

V gaziranih pijačah je pod pritiskom raztopljen ogljikov dioksid. Ko se steklenica odpre, se ravnotežje med karbonati, bikarbonati in ogljikovim dioksidom poruši in se pomakne močno proti ogljikovemu dioksidu. Iz raztopine začnejo izhajati mehurčki ogljikovega dioksida, dokler njegova koncentracija v raztopini ne doseže njegove topnosti pri danem tlaku in temperaturi.

V živih organizmih uravnavajo pretvorbo CO2 v ogljikovo kislino encimi ogljikove anhidraze.

Kislo-bazična kemija[uredi | uredi kodo]

Karbonatni ion CO32− je srednje močna baza. Karbonat je konjugirana baza rahlo kislega hidrogenkarbonata HCO3, ki je sam zmerno močna konjugirana baza rahlo kisle ogljikove kisline. Karbonatni ion kot tak poskuša v vodni raztopini vezati vodikove atome.

Organski karbonati[uredi | uredi kodo]

V organski kemiji se izraz karbonat lahko nanaša tudi na funkcionalno skupino, ki vsebuje ogljikov atom, vezan na tri kisikove atome. Ena od vezi je dvojna vez. Tovrstne spojine so zanane tudi kot organokarbonati ali karbonatni estri in imajo splošno formulo ROCOOR' oziroma RR'CO3. Pomembnejši organokarboati so dimetil karbonat, etilenkarbonat, propilenkarbonat in toksični trifosgen.

Pomen karbonatov v biologiji[uredi | uredi kodo]

Karbonati v krvi delujejo kot pufri. Če je pH krvi prenizek, je koncentracija vodikovih ionov previsoka in izločati se začne CO2. Reakcija se pomakne v levo, kar bistveno zniža koncentracijo H+ ionov in pH se poveča.

Če je pH previsok, je koncentracija H+ ionov v krvi prenizka in ledvice začnejo izločati bikarbonatni ion HCO3. Reakcija se zato pomakne v desno. Koncentracija H+ ionov se bistveno poveča in pH se zmanjša.

Karbonati[uredi | uredi kodo]

H2CO3 He
Li2CO3 BeCO3 B C N O F Ne
Na2CO3 MgCO3 Al Si P S Cl Ar
K2CO3 CaCO3 Sc Ti V Cr MnCO3 FeCO3 CoCO3 NiCO3 CuCO3 ZnCO3 Ga Ge As Se Br Kr
Rb2CO3 SrCO3 Y Zr Nb Mo Tc Ru Rh Pd Ag2CO3 CdCO3 In Sn Sb Te I Xe
Cs2CO3 BaCO3 Hf Ta W Re Os Ir Pt Au Hg Tl2CO3 PbCO3 Bi Po At Rn
Fr Ra Rf Db Sg Bh Hs Mt Ds Rg Uub Uut Uuq Uup Uuh Uus Uuo
La2(CO3)3 Ce Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb Dy Ho Er Tm Yb Lu
Ac Th Pa U Np Pu Am Cm Bk Cf Es Fm Md No Lr


Karbonati v vesolju[uredi | uredi kodo]

Med znanstveniki prevladuje mnenje, da je prisotnost karbonatov v kamninah trden dokaz za prisotnost tekoče vode. Nedavna opazovanja planetarne meglice NGC 6302 kažejo na prisotnost karbonatov v vesolju,[1] čeprav je kroženje vode, kakršno poznamo na Zemlji, zelo malo verjetno.

Raziskave Marsa z opazovanjem iz vesolja pa tudi na sami površini planeta niso odkrile večjih depozitov karbonatov, čeprav se jih v Marsovih meteoritskih kraterjih najde v manjših količinah. Talna voda bi se lahko nahajala v meteoritskem kraterju Gusev[2] in na Meridiani Planum.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Kemper, F., Molster, F.J., Jager, C. and Waters, L.B.F.M. (2002) The mineral composition and spatial distribution of the dust ejecta of NGC 6302. Astronomy & Astrophysics 394, 679-690.
  2. Squyres et al., (2007) doi 10.1126/science.1139045
  3. Squyres et al., (2006) doi 10.1029/2006JE002771