Svinčev(II) karbonat
| Imena | |
|---|---|
| IUPAC ime
Svinčev(II) karbonat | |
| Druga imena | |
| Identifikatorji | |
| ECHA InfoCard | 100.009.041 |
PubChem CID |
|
| RTECS število |
|
| UNII | |
CompTox Dashboard (EPA) |
|
| Lastnosti | |
| PbCO3 | |
| Molska masa | 267,21 g/mol |
| Videz | bel prah |
| Gostota | 6,582 g/cm3 |
| Tališče | 315 °C (599 °F; 588 K) (decomposes) |
| 0,00011 g/100 mL (20 °C) | |
Topnostni produkt (Ksp) |
1,46 x 10−13 |
| Topnost | netopen v etanolu in amonijevem hidroksidu; topen v kislinah in bazah |
| Magnetna občutljivost | -61,2·10−6 cm3/mol |
| Lomni količnik (nD) | 1,804 [1] |
| Nevarnosti | |
| Varnostni list | External MSDS |
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo) |
|
| R-stavki (zastarelo) | R61, R20/22, R33, R62, R50/53 |
| S-stavki (zastarelo) | S53, (S45), S60, (S61) |
| Plamenišče | ni vnetljiv |
| Sklici infopolja | |
Svinčev(II) karbonat je kemična spojina s formulo PbCO3. Je bela trdna snov, ki je kljub temu, da je toksična,[2] uporabna na več področjih. V naravi se pojavlja kot mineral ceruzit.[3]
Zgradba
[uredi | uredi kodo]Tako kot vsi kovinski karbonati ima tudi svinčev(II) karbonat gosto, zamreženo zgradbo, sestavljeno iz intaktnih CO32- skupin in kovinskih kationov. Z rentgensko kristalografijo je bilo dokazano, da imajo Pb(II) centri koordinacijsko število sedem in da so obdani s sedmimi karbonatnimi ligandi. Karbonatni centri so vezani na bidentat na posameznem Pb in tvorijo most do pet drugih Pb centrov.[4]

Proizvodnja in raba
[uredi | uredi kodo]Svinčev karbonat se proizvaja z vpihavanjem ogljikovega dioksida v hladno razredčeno raztopino svinčevega(II) acetata ali s stresanjem suspenzije svinčeve soli, ki je bolj topna od karbonata, z amonijevim karbonatom pri nizki temperaturi, da ne bi nastal bazični svinčev karbonat:[2]
- Pb(CH3COO)2 + (NH4)2CO3 → PbCO3 + 2 NH4(CH3COO)
Svinčev karbonat se uporablja kot katalizator polimerizacije formaldehida v poli(oksimetilen). Svinčev karbonat izboljša oprijemljivost kloroprena na žico.[2]
Zakonodaja
[uredi | uredi kodo]Distribucija in raba svinčevega karbonata sta v Evropi omejena.[5]
Drugi svinčevi karbonati
[uredi | uredi kodo]Znanih je tudi več drugih svinčevih karbonatov:
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Pradyot Patnaik. Handbook of Inorganic Chemicals. McGraw-Hill, 2002, ISBN 0-07-049439-8
- 1 2 3 Carr, Dodd S. (2005). "Lead Compounds". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. str. 249. doi:10.1002/14356007.a15.
- ↑ Egon Wiberg. Inorganic Chemistry. Arnold Frederick Holleman Elsevier, 2001. ISBN 0-12-352651-5
- ↑ Sahl, Kurt (1974). "Verfeinerung der Kristallstruktur von Cerussit, PbCO3". Zeitschrift für Kristallographie. 139 (3–5): 215–222. Bibcode:1974ZK....139..215S. doi:10.1524/zkri.1974.139.3-5.215.
- ↑ "EU law - EUR-Lex".
- ↑ S.V. Krivovichev, P.C. Burns. "Crystal chemistry of basic lead carbonates. II. Crystal structure of synthetic 'plumbonacrite'." Mineralogical Magazine, 64(6): 1069-1075, december 2000. Arhivirano iz izvirnika 21. maja 2009. Pridobljeno 21. maja 2009.