Svinčev(II) karbonat

Svinčev(II) karbonat
Imena
	IUPAC ime Svinčev(II) karbonat
	Druga imena ceruzit
Identifikatorji
Številka CAS	598-63-0;
ECHA InfoCard	100.009.041
PubChem CID	11727;
RTECS število	OF9275000;
UNII	43M0P24L2B;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID90883460 ;
Lastnosti
Kemijska formula	PbCO3
Molska masa	267,21 g/mol
Videz	bel prah
Gostota	6,582 g/cm3
Tališče	315 °C (599 °F; 588 K) (decomposes)
Topnost v vodi	0,00011 g/100 mL (20 °C)
Topnostni produkt (Ksp)	1,46 x 10−13
Topnost	netopen v etanolu in amonijevem hidroksidu; ; topen v kislinah in bazah
Magnetna občutljivost	-61,2·10−6 cm3/mol
Lomni količnik (nD)	1,804
Nevarnosti
Varnostni list	External MSDS
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo)
R-stavki (zastarelo)	R61, R20/22, R33, R62, R50/53
S-stavki (zastarelo)	S53, (S45), S60, (S61)
Plamenišče	ni vnetljiv
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
	Sklici infopolja

Svinčev(II) karbonat je kemična spojina s formulo PbCO₃. Je bela trdna snov, ki je kljub temu, da je toksična,^[2] uporabna na več področjih. V naravi se pojavlja kot mineral ceruzit.^[3]

Zgradba

Tako kot vsi kovinski karbonati ima tudi svinčev(II) karbonat gosto, zamreženo zgradbo, sestavljeno iz intaktnih CO₃^2- skupin in kovinskih kationov. Z rentgensko kristalografijo je bilo dokazano, da imajo Pb(II) centri koordinacijsko število sedem in da so obdani s sedmimi karbonatnimi ligandi. Karbonatni centri so vezani na bidentat na posameznem Pb in tvorijo most do pet drugih Pb centrov.^[4]

Pb v PbCO₃, ima koordinacijo sedem in enega dvojno nazobčanega karbonatnega liganda na vsakem Pb centru

Proizvodnja in raba

Svinčev karbonat se proizvaja z vpihavanjem ogljikovega dioksida v hladno razredčeno raztopino svinčevega(II) acetata ali s stresanjem suspenzije svinčeve soli, ki je bolj topna od karbonata, z amonijevim karbonatom pri nizki temperaturi, da ne bi nastal bazični svinčev karbonat:^[2]

Pb(CH₃COO)₂ + (NH₄)₂CO₃ → PbCO₃ + 2 NH₄(CH₃COO)

Svinčev karbonat se uporablja kot katalizator polimerizacije formaldehida v poli(oksimetilen). Svinčev karbonat izboljša oprijemljivost kloroprena na žico.^[2]

Zakonodaja

Distribucija in raba svinčevega karbonata sta v Evropi omejena.^[5]

Drugi svinčevi karbonati

Znanih je tudi več drugih svinčevih karbonatov:

beli svinec, bazični svinčev karbonat, 2PbCO₃•Pb(OH)₂
šanonit, PbCO₃•PbO
plumbonakrit, 3PbCO₃•Pb(OH)₂•PbO^[6]
PbCO₃•2PbO
abellait, NaPb₂(OH)(CO₃)₂
leadhilit, 2PbCO₃•PbSO₄•Pb(OH)₂

Sklici

↑ Pradyot Patnaik. Handbook of Inorganic Chemicals. McGraw-Hill, 2002, ISBN 0-07-049439-8
1 2 3 Carr, Dodd S. (2005). "Lead Compounds". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. str. 249. doi:10.1002/14356007.a15.
↑ Egon Wiberg. Inorganic Chemistry. Arnold Frederick Holleman Elsevier, 2001. ISBN 0-12-352651-5
↑ Sahl, Kurt (1974). "Verfeinerung der Kristallstruktur von Cerussit, PbCO3". Zeitschrift für Kristallographie. 139 (3–5): 215–222. Bibcode:1974ZK....139..215S. doi:10.1524/zkri.1974.139.3-5.215.
↑ "EU law - EUR-Lex".
↑ S.V. Krivovichev, P.C. Burns. "Crystal chemistry of basic lead carbonates. II. Crystal structure of synthetic 'plumbonacrite'." Mineralogical Magazine, 64(6): 1069-1075, december 2000. Arhivirano iz izvirnika 21. maja 2009. Pridobljeno 21. maja 2009.

[1] Pradyot Patnaik. Handbook of Inorganic Chemicals. McGraw-Hill, 2002, ISBN 0-07-049439-8

[ref2-2] 1 2 3 Carr, Dodd S. (2005). "Lead Compounds". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. str. 249. doi:10.1002/14356007.a15.

[3] Egon Wiberg. Inorganic Chemistry. Arnold Frederick Holleman Elsevier, 2001. ISBN 0-12-352651-5

[4] Sahl, Kurt (1974). "Verfeinerung der Kristallstruktur von Cerussit, PbCO3". Zeitschrift für Kristallographie. 139 (3–5): 215–222. Bibcode:1974ZK....139..215S. doi:10.1524/zkri.1974.139.3-5.215.

[5] "EU law - EUR-Lex".

[6] S.V. Krivovichev, P.C. Burns. "Crystal chemistry of basic lead carbonates. II. Crystal structure of synthetic 'plumbonacrite'." Mineralogical Magazine, 64(6): 1069-1075, december 2000. Arhivirano iz izvirnika 21. maja 2009. Pridobljeno 21. maja 2009.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]