Predelovalna industrija
Predelovalna industrija so industrijske panoge, ki se ukvarjajo s proizvodnjo surovin, reprodukcijskega materiala, investicijske opreme, potrošnih dobrin.[1] Industrija je proizvodnja blaga ali povezanih storitev znotraj gospodarstva.[2] Kot glavni vir prihodkov skupine ali podjetja je kazalnik njene pomembne industrije.[3] Če ima velika skupina več virov prihodkov, se šteje, da je aktivna v več različnih panogah. Predelovalna industrija je v času industrijske revolucije postala ključni sektor proizvodnje in delovne sile v evropskih in severnoameriških državah in tako nadomestila prejšnje trgovsko in fevdalno gospodarstvo. Vzrok za te spremembe so bile številni hitri napredki v tehnologiji, kot sta bila na primer proizvodnja jekla in premoga.
Po koncu industrijske revolucije je prišlo do novih sprememb, tako da dandanes morda tretjina gospodarske proizvodnje izvira iz predelovalne industrije. Številne razvite države in številne države v razvoju / pol razvite države (Kitajska, Indija itd.) so močno odvisne od proizvodne industrije.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Suženjstvo[uredi | uredi kodo]
Suženjstvo, to je prisilno delo[4] v proizvodnji blaga in v storitvah je bilo že v antiki prisotno po vsem svetu kot sredstvo za poceni proizvodnjo. Običajno proizvaja izdelke, pri katerih je dobiček je odvisen od ekonomije obsega in za katere je bilo delo enostavno in enostavno nadzorovati.[5] Mednarodno pravo je suženjstvo razglasilo za nezakonito.[6]
Cehi[uredi | uredi kodo]
Cehi, združenja obrtnikov in trgovcev, nadzirajo proizvodnjo in distribucijo izdelkov. Cehi imajo korenine v rimskem imperiju kot collegia (ednina: collegium ). Članstvo v teh zgodnjih cehih je bilo prostovoljno. Rimska kolegija padca Rima niso preživela.[7] V zgodnjem srednjem veku so se cehi ponovno začeli pojavljati po Evropi in ob začetku 14. stoletja dosegli stopnjo zrelosti.[8] Do dandanes je le malo cehov preživelo, vendar pa so sodobne proizvodne strukture so podobne strukturi tradicionalnih cehov.[9] Drugi cehi, kot je SAG-AFTRA, delujejo kot sindikati in ne kot klasični cehi. Profesor Sheilagh Ogilvie trdi, da so cehi, kjer so bili prisotni, negativno vplivali na kakovost, spretnosti in inovacije na področjih.[10]
Industrijska revolucija[uredi | uredi kodo]
Industrijska revolucija (od sredine 18. stoletja do sredine 19. stoletja) je pomenila razvoj in popularizacijo mehaniziranih proizvodnih sredstev kot nadomestila za ročno proizvodnjo.[11] Industrijska revolucija je igrala pomembno vlogo pri odpravi suženjstva v Evropi in Severni Ameriki.[12]
Od industrijske revolucije[uredi | uredi kodo]
Industrijski razvoj[uredi | uredi kodo]
Industrijska revolucija je privedla do razvoja tovarn za proizvodnjo velIkih količin izdelkov, s posledicami in spremembami v družbi.[13] Prvotno je tovarne gnala vodna para, kasneje, ko je bilo razvito električno omrežje, pa elektrika. Mehanizacija montažne linije, na kateri so posamezni delavci med postopkom izvajali konkretne korake, je vodila do proizvodnje izdelkov na ponovljiv način. Rezultat sta bila znatno povečana produktivnost in znižanje stroškov za končni izdelek. Kasnejša avtomatizacija je začela nadomeščati ljudi na proizvodnih linijah, ta proces pa se je z razvojem računalnika in robota še pospešil.
Deindustrializacija[uredi | uredi kodo]
V preteklosti so nekatere predelovalne industrije začele usihati zaradi različnih gospodarskih dejavnikov, med drugim zaradi razvoja nadomestnih tehnologij ali zaradi izgube konkurenčne prednosti. Primer za prvi razlog je padec v proizvodni vozov, ki so jih zamenjali avtomobili iz masovne proizvodnje.
Nedavni trend je bil migracija uspešnih in industrializiranih držav v postindustrijsko družbo . To je videti v povečanju storitvenega sektorja na račun proizvodnje in razvoju, t.i. informacijske revolucije, to je informacijsko zasnovanega gospodarstva. V postindustrijski družbi se proizvajalci selijo na donosnejše lokacije (t.i. off-shoring)
Meritve proizvodnih dejavnosti in ekonomski učinek niso zgodovinsko stabilne. Tradicionalno se je uspeh meril v številu ustvarjenih delovnih mest. Meni se, da do zmanjšanje števila zaposlenih v predelovalnih dejavnostih prihaja zaradi zmanjšane konkurenčnosti sektorja ali zaradi uvedbe vitkega procesa proizvodnje .
S to spremembo je povezano tudi zviševanje kakovosti izdelka, ki se proizvaja. Izdelati izdelek je sicer mogoče izdelati z nizko tehnologijo z nizko kvalificirano delovno silo, vendar je sposobnost proizvajati visokotehnološke izdelke odvisna od visoko usposobljenega osebja.
Družba[uredi | uredi kodo]
Industrijska družba je družba, ki jo poganja uporaba tehnologije za množične proizvodnje, ki jo podpira obsežno prebivalstvo z visoko sposobnostjo za delitev dela . Danes je industrija pomemben del večine družb in narodov. Naloga vlade je imeti pri roki industrijsko politiko, s katero ureja umeščanje industrije, industrijsko onesnaževanje, financiranje in industrijsko delovno silo.
Industrijska delovna sila[uredi | uredi kodo]
V industrijski družbi industrija zaposluje večji del prebivalstva. To se običajno dogaja v proizvodnem sektorju. Sindikat je organizacija delavcev, katerih namen je, doseči skupne cilje na ključnih področjih, kot so plače, ure in drugi delovni pogoji. Sindikat s svojim vodstvom je v imenu članov sindikata v stiku z delodajalcem in se z njim pogaja. To gibanje se je najprej pojavilo med industrijskimi delavci.
Vojna[uredi | uredi kodo]
Industrijska revolucija je z množičnim proizvajanjem orožja in oskrbe, s transportom na strojni pogon, mobilizacijo, konceptom popolne vojne in orožjem za množično uničevanje spremenila obraz oboroženih spopadov. Zgodnji primeri industrijske vojne sta bili krimska vojna in ameriška državljanska vojna, njen polni potencial pa je bilo videti v obehsvetovnih vojnah . Glej tudi vojaško-industrijski kompleks, vojaška industrija in moderno vojskovanje .
Seznam držav po obsegu proizvodnje[uredi | uredi kodo]
| Gospodarstvo | Countries by Industrijska proizvodnja (nominalno) na vrhuncu leta 2018 (milijardeUSD)
| ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
(01)  Kitajska
|
5,316
| ||||||||
(—)  EU
|
4,757
| ||||||||
(02)  ZDA
|
3,877
| ||||||||
(03)  Japonska
|
1,842
| ||||||||
(04)  Nemčija
|
1,213
| ||||||||
(05)  Rusija
|
744
| ||||||||
(06)  Južna Koreja
|
651
| ||||||||
(07)  Indija
|
619
| ||||||||
(08)  Francija
|
589
| ||||||||
(09)  Združeno kraljestvo
|
586
| ||||||||
(10)  Italija
|
576
| ||||||||
(11)  Brazilija
|
549
| ||||||||
(12)  Kanada
|
518
| ||||||||
(13)  Mehika
|
415
| ||||||||
(14)  Indonezija
|
409
| ||||||||
(15)  Avstralija
|
409
| ||||||||
(16)  Španija
|
381
| ||||||||
(17)  Saudska Arabija
|
340
| ||||||||
(18)  Turčija
|
302
| ||||||||
(19)  Poljska
|
221
| ||||||||
(20)  Taivan
|
217
| ||||||||
|
Dvajset največjih držav po proizvodnji (nominalno) na vrhuncu leta 2018, po IMF in CIA World Factbook. | |||||||||
| Gospodarstvo | Top 20 držav po industrijski proizvodnji (nominalno) v letu 2015 (v milijonih v letu 2005 konstantni USD in devizni tečaji)
|
|---|---|
| (01) Združene države | 3,042,332
|
| (02) Kitajska | 2,837,667
|
| (03) Japonska | 1,415,551
|
| (04) Nemčija | 889,336
|
| (05) Indija | 499,519
|
| (06) Združeno kraljestvo | 468,181
|
| (07) Južna Koreja | 454,504
|
| (08) Francija | 415,400
|
| (09) Kanada | 370,732
|
| (10) Italija | 369,751
|
| (11) Mehika | 365,959
|
| (12) Rusija | 277,858
|
| (13) Brazilija | 267,769
|
| (14) Avstralija | 261,385
|
| (15) Savdska Arabija | 256,969
|
| (16) Španija | 254,480
|
| (17) Tajvan | 204,109
|
| (18) Indonezija | 198,254
|
| (19) Turčija | 177,586
|
| (20) Poljska | 141,921
|
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
- Informacije o industriji
- Severnoameriški sistem klasifikacije industrije
- Severnoameriški sistem razvrščanja proizvodov
- Pregled industrije
- Standardna industrijska klasifikacija
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Predeloválna industríja". Geografski terminološki slovar. ZRC SAZU. Pridobljeno dne 31. oktober 2022.
- ↑ Industry | Define Industry at Dictionary.com Arhivirano 2014-02-04 na Wayback Machine.
- ↑ "'Definition of Industry' Investopedia". 2003-11-20. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-07-22. Pridobljeno dne 2019-02-09.CS1 vzdrževanje: BOT: original-url status neznan (link)
- ↑ "Slavery in the 21st Century". newint.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 May 2002. Pridobljeno dne 2018-07-15.
- ↑ Compare: Lagerlöf, Nils-Petter (2006-08-30). "Slavery and other property rights" (PDF) (angleščina).
Some argue that slavery died out due to the rise of industrial production modes, involving a larger number of work tasks, thus making slavery more costly in terms of supervision.
Navedi magazine zahteva|magazine=(pomoč) - ↑ Združeni narodi. "Splošna deklaracija o človekovih pravicah". Generalna skupščina Združenih narodov. 1948.
- ↑ Epstein, S.A. (1991). Wage Labor and Guilds in Medieval Europe. University of North Carolina Press. str. 10–49.
- ↑ Centre international de synthèse (1971). L'Encyclopedie et les encyclopedistes. B. Franklin. str. 336. ISBN 978-0-8337-1157-1.
- ↑
Sarfatti Larson, Magali (1979). The Rise of Professionalism: A Sociological Analysis. Campus. 233. Berkeley: University of California Press. str. 15. ISBN 978-0-520-03950-6.
[...] a cognitive basis of any kind had to be at least approximately defined before the rising modern professions could negotiate cognitive exclusiveness — that is, before they could convincingly establish a teaching monopoly on their specific tools and techniques, while claiming absolute superiority for them. The proved institutional mechanisms for this negotiation were the license, the qualifying examination, the diploma, and formal training in a common curriculum. The typical institutions that administered these devices were, first, the guild-like professional association, and later the professional school, which superseded the association in effectiveness. [...] Obviously, none of this was in itself an organizational invention. The guilds of merchants that sprang up in eleventh-century Europe were also voluntary associations tending towards the monopolistic control of a new form of trade.[...]
- ↑ Ogilvie, Sheilagh (May 2004). "Guilds, efficiency, and social capital: evidence from German proto-industry". Economic History Review. Vol. 57 no. 2. str. 286–333. doi:10.1111/j.1468-0289.2004.00279.x.
The empirical findings cast doubt on views that guilds existed because they were efficient institutional solutions to market failures relating to product quality, training, and innovation.
- ↑ Compare: "Industrial Revolution - Facts & Summary - HISTORY.com". HISTORY.com. Pridobljeno dne 2018-07-04.
Before the advent of the Industrial Revolution, [...] [m]ost manufacturing was done in homes or small, rural shops, using hand tools or simple machines.
- ↑ Compare:
Harley, Charles (September 2011). "Slavery, the British Atlantic Economy and the Industrial Revolution" (PDF). Working Paper. str. 7–8. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2020-08-02. Pridobljeno dne 2019-02-09.
As the Industrial Revolution proceeded, the main focus of economic attention shifted to the new industries created by Britain's technological prominence. These industries looked not for protection but for an opening of export markets. As the political economy shifted, the West Indian interest became vulnerable to their opponents. The slave trade was abolished in 1807 and slavery eventually abolished in 1833.
- ↑ More, Charles (2000). "Understanding the Industrial Revolution". London: Routledge. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-08-14. Navedi magazine zahteva
|magazine=(pomoč) - ↑ "UNCTADstat - Table view". Unctadstat.unctad.org. Retrieved 2018-05-08.
Bibliografija[uredi | uredi kodo]
- Krahn, Harvey J. in Graham S. Lowe. Delo, industrija in kanadska družba . Drugo izd. Scarborough, Ont .: Nelson Canada, 1993. xii, 430 str. ISBN 0-17-603540-0 ISBN 0-17-603540-0
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Več gradiva o temi Industries v Wikimedijini zbirki
Več gradiva o temi 