Rokoko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Rokoko je zadnje zgodovinsko umetnostno obdobje, ki se je uveljavilo v vseh evropskih državah v začetku 18. stoletja med obdobjema baroka in klasicizma. Beseda rokoko je francoska in pomeni kup kamenčkov, kar spominja na drobne okraske,značilne za umetnost v tem času.

Za ta slog je značilna tudi lahkotnost, umiritev in ljubkost. Rokoko, je bil v nekaterih delih Evrope bolj priljubljen kot barok. Za ROKOKO je značilno izjemno razkošje in bogastvo. Okraski v školkasti obliki, zlato, zelo natančna umetnost....


Glasba[uredi | uredi kodo]

Posebna značilnost rokokoja v glasbi je veliko število trilčkov in prehodna dinamika(nenadni prehodi iz tihega v glasno in obratno). Največji skladatelj rokokoja je bil Carl Philipp Emanuel Bach.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Palača Peterhof

V arhitekturi se kaže v preoblikovanju mest, katedral in dvorcev. Značilne so pobarvane pokrajine, bogate scene, razgibane stavbe, dinamični prostori in nasprotja med svetlobo in senco.

Kiparstvo[uredi | uredi kodo]

Rokokojski kipec

V kiparstvu prevladujejo raznobarvni materiali, dinamične kompozicije, atletska telesa, mestni vodnjaki,…

Slikarstvo[uredi | uredi kodo]

Značilna razburkanost čustev, iliziunistično slikarstvo, na eni strani močna svetloba na drugi pa zatemnjenost. Kompozicije niso simetrične in so okrogle, diagonalne in dvodelne.prevladujejo pastelne barve: roza, zlata, rumena... sončne barve