Panama
| Republika Panama República de Panamá
|
||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
|
||||||
| Moto: latinsko Pro Mundi Beneficio (slovensko »Za blagor sveta«) |
||||||
| Himna: Himno Istmeño |
||||||
 |
||||||
| Glavno mesto | Panamá | |||||
| Največje mesto | Panamá | |||||
| Uradni jeziki | španščina | |||||
| Demonim | Panamec | |||||
| Upravljanje | predsedniška ustavna republika | |||||
| - | Predsednik: | Laurentino Cortizo | ||||
| Neodvisnost | ||||||
| - | od Španije: | 28. november 1821 | ||||
| - | od Kolumbije: | 3. november 1903 | ||||
| Površina | ||||||
| - | skupaj: | 75.517 km² (118.) | ||||
| - | voda (%): | 2,9 | ||||
| Prebivalstvo | ||||||
| - | ocena julij 2005: | 3 232 000 (133.) | ||||
| - | štetje maj 2000: | 2 839 177 | ||||
| BDP (PKM) | ocena 2005 | |||||
| - | skupaj: | 41,495 milijarde USD (105.) | ||||
| - | na prebivalca: | 11283 USD (83.) | ||||
| HDI (2008) | 0,852 (visok) (58.) | |||||
| Valuta | Balboa (PAB) |
|||||
| Časovni pas | (UTC-5) | |||||
| - | poletni (DST): | (UTC-5) | ||||
| Vrhnja domena (TLD) | .pa | |||||
| Klicna koda | +507 | |||||
Panama je najjužnejša obmorska država v Srednji Ameriki. Na vzhodu meji na Kolumbijo, na zahodu na Kostariko. Panama nadzoruje Panamski prekop, pomemben umetni prekop za ladijski promet med severnim Tihim oceanom, Karibskim morjem in Atlantikom.
Etimologija[uredi | uredi kodo]
Beseda panama v krajevni indijanščini pomeni »obilje metuljev«, ki jih je v tej obmorski državi več sto različnih vrst.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Ozemlje je upravno sprva pripadalo podkraljestvu Peru, po njegovi delitvi pa podkraljestvu Nova Granada. Po večletni vojni so pod vodstvom Simona Bolivarja razglasili neodvisno Republiko Veliko Kolumbijo, v katero se je leta 1821 vključila tudi Panama. Po izbruhu zlate mrzlice v Kaliforniji je Panama postajala vse pomembnejša za povezavo med zahodno in vzhodno obalo ZDA, ki so med letoma 1850 in 1855 zgradile železniško progo prek Panamske ožine. Leta 1878 je Kolumbija prodala koncesije za gradnjo prekopa francoskemu podjetniku, ta pa podjetju Ferdinanda M. D. Lessepsa (graditelju Sueškega prekopa). Z gradnjo prekopa so pričeli leta 1882, vendar je družba leta 1889 bankrotirala, 1894. leta pa so povsem prenehali z deli.
Neodvisna Panama in gradnja prekopa[uredi | uredi kodo]
Kolumbija je 1903. leta zavrnila ponudbo ZDA za gradnjo prekopa, zato so Američani podprli upor Panamcev in njihovo odcepitev od Kolumbije. 3. novembra 1903 so razglasili neodvisno Republiko Panamo. S sporazumom so ZDA dobile trajno pravico do uporabe in nadzora nad 16 km širokim pasom ozemlja vzdolž prekopa (t. i. Panamska cona), Panama pa gotovino, letno rento in zagotovilo neodvisnosti. Maja 1904 je ameriška vojska zasedla Panamsko cono, leta 1906 so začeli graditi prekop, promet je skozenj stekel 15. avgusta 1914.
Sodobnost[uredi | uredi kodo]
Do leta 1968, ko je oblast prevzela vojaška hunta, je Panama delovala kot ustavna republika. Po smrti Torrijosa leta 1981 je vodenje države ostalo v rokah vojske, znotraj katere se je povzpel na oblast Manuel Noriega. Postopno slabšanje odnosov z ZDA je decembra 1989 privedlo do ameriške vojaške intervencije, znane kot »Operacija pravični razlog«, s katero so odstavili hunto in ponovno vzpostavili parlamentarno demokracijo. Volilno pravico imajo vsi panamski državljani, starejši od 18 let.
V skladu s sporazumom med ZDA in Panamo je prekop prišel pod pristojnost Paname, 31. decembra 1999 pa je Panama prevzela tudi celotno upravljanje prekopa; ZDA so obdržale le pravico do njegove obrambe.
Lega[uredi | uredi kodo]
Panama leži na najožjem delu Srednje Amerike, med Karibskim morjem na severu in Tihim oceanom na jugu. Komaj 55–100 km dolg pas kopnega med obema morjema je nastal šele v mlajšem terciarju z dvigom niza tektonskih grud, zgrajenih večinoma iz vulkanskih kamnin. Po sredini dežele poteka gorski niz dveh ločenih gorovij: na zahodu je širša in višja Sierra de Tabasara (najvišji vrh je ognjenik Baru ali Chiriqui, 3475 m), ki se proti vzhodu postopoma znižuje in pri Panamskem prekopu leži le še 82 m visoko.
V vzhodnem delu sta do 900 m visoki hribovji tik ob karibski obali (Cordillera de San Blas in Serrania del Darien) ter težko dostopne in slabo poznane gozdnate površine v notranjosti. Vzporedno poteka na skrajnem jugu še drugi niz hribovij in obsega polotok Azuero ter več hribovij ob kolumbijski meji.
Na širokem kontinentalnem šelfu na tihooceanski strani je okoli 1600 otokov, med drugim Biserni otoki (Archipiélago de las Perlas) v Panamskem zalivu in otok Coiba na zahodu (494 km²).
Podnebje[uredi | uredi kodo]
Je tropsko z majhnimi temperaturnimi nihanji in obilnimi padavinami. Razlike med karibsko in tihooceansko stranjo so precejšnje. Na karibski strani je 2500–4000 mm padavin (razporejene skozi vse leto), na tihooceanski pa 1100–2300 mm (deževna doba maj–december in sušna doba januar–marec).
Vodovje[uredi | uredi kodo]
Reke so kratke in vodnate. Zaradi plovbe po Panamskem prekopu so zajezili reko Charges v Gatunsko jezero (26 mnv) in višje ležeče jezero Madden (57 km²).
Rastje[uredi | uredi kodo]
Na karibski strani in na vzhodu Paname prevladuje tropski deževni gozd, ki na jugozahodu prehaja v savanskega in ponekod v savano. Gozdovi pokrivajo 44 % površine.
Prebivalstvo in poselitev[uredi | uredi kodo]
Zelo hitro povečanje števila prebivalcev v drugi polovici 20. stoletja se polagoma umirja predvsem zaradi zmanjšanja rodnosti. Po rasni pripadnosti so prebivalci mestici (64 %), črnci in mulati (14 %), belci (10 %), Indijanci (8 %) in Kitajci (4 %).
Mestici živijo večinoma v zahodnem delu države, črnci in mulati ob karibski obali in so potomci sužnjev, ki so jih Španci pripeljali za delo na plantažah. Kitajci so se naselili med gradnjo prekopa. Večina Indijancev v vzhodnih delih države in na skrajnem zahodu živi na tradicionalen način.
Panamci so po verski pripadnosti katoličani (80 %), protestanti (10 %, večinoma evangeličani) in muslimani (5%).
Več kot polovica prebivalstva živi vzdolž Panamskega prekopa, od tega dobra tretjina na območju glavnega mesta, preostali večinoma v podolju južno od gorovja Sierra de Tabasara na zahodu. Vzhodni del države je zelo redko poseljen z Indijanci (2 preb./km²).
Večja mesta so Panama (625.000), San Miguelito (294.000), Colon (138.000), David (100.000) in Santiago (68.000).
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
Kmetijstvo[uredi | uredi kodo]
Panama ima 672.000 ha njiv in trajnih nasadov ter 1,5 mil. ha travnikov in pašnikov. Največ izvažajo banane in ostalo sadje. Da bi zmanjšali pretirano odvisnost od izvoza banan, načrtno uvajajo nove kulture, kot so oljna in kokosova palma, kakav, povrtnine in tropsko sadje. Na bolj sušnem jugozahodu je dobro razvita tudi mesna govedoreja.
Zelo pomembna dejavnost je ribolov (skupni ulov 277.000 t), zlasti lov na rakce, v 90. letih se je začela uspešno razvijati tudi marikultura (raki). Najpomembnejše ribiško pristanišče je Vacamonte.
Industrija[uredi | uredi kodo]
Razmeroma šibka industrija predeluje domače kmetijske pridelke (sladkor, ribe, mesna industrija) in proizvaja alkoholne pijače ter oskrbuje domači trg z nekaterimi industrijskimi izdelki. Večina industrije se nahaja vzdolž Panamskega prekopa med mestoma Panama in Colon.
Turizem[uredi | uredi kodo]
Panama ima ugodne možnosti za razvoj turizma (slikovita pokrajina, plaže), predvsem na več kot 800 tropskih otokih v Panamskem zalivu.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
