Španski imperij

Španska monarhija Univerzalna monarhija Monarchia Hispaniae Monarchia Universalis
1492–1975
Zastava
Geslo: "Plus ultra" "Še dlje naprej"
Karta področij katerim je vladala španska monarhija.
Glavno mesto	Madrid (1561–1601) Valladolid (1601–06) Madrid (from 1606)
Skupni jeziki	latinščina (formal); tudi aragonščina, asturščina, baskijščina, kastiljščina, katalonščina, galicijščina in drugi indijanski jeziki
Religija	Rimokatoliška cerkev
Vlada	sestavljena monarhija (Habsburžani) absolutna monarhija (Bourboni)
kralj
Zgodovina
• ustanovitev	1492
• ukinitev	1975
Predhodnice Naslednice Kastilja Aragon Kraljestvo Granada Kraljestvo Navarra Burgundska Nizozemska Episkopalna kneževina Utrecht Azteški imperij Inkovski imperij Maji Indijanska ljudstva Amerik Kraljestvo Tondo Konfederacija Madja-as Louisiana (Nova Francija) Španija Prvi mehiški imperij Gran Colombia Združene province Río de la Plata Čile Bolivija Protektorat Peru Prva filipinska republika Ekvatorialna Gvineja Sahrawi arabska demokratična republika Louisiana (Nova Francija) Teritorij Florida Vojaška vlada združenih držav na Kubi Puerto Rico
Portugalski imperij v času Iberske zveze (1581–1640).   Ozemlja pred Utrechtskim mirom – Sporazumom iz Badna (1713–1714).   Ozemlja pred špansko-ameriško vojno (1808–1833).   Ozemlja pred špansko-ameriško vojno (1898–1899).   Ozemlja katerim je bila podeljena neodvisnost v času dekolonizacije Afrike (1956–1976).   Trenutne ozemlja, ki jih Španija upravlja.

Španski imperij (špansko Imperio español) bil je prvi pravi svetovni kolonialni imperij in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo. Z osvojitvijo Kanarskih otokov in s Kolumbovim odkritjem Amerike leta 1492, kot tudi Magellanovim potovanjem med letoma 1520 in 1522, je Španija začela velik proces kolonializacije novoodkritih območij in kolonializma. Španski kolonialni imperij se je raztezal na Južno in Srednjo Ameriko, velik del Severne Amerike, Karibov, na dele Afrike, Azije in Oceanije.

Svoj vrhunec je imperij doživel v 16. in 17. stoletju, svoj konec pa v 19. stoletju z osamosvojitvijo kolonij v Južni Ameriki ter izgubo drugih kolonialnih posesti. Španski imperij je bil prvi svetovni imperij zato ker se je prvič v zgodovini razprostiralo po skoraj vseh kontinentih, komunikacija pa se, za razliko od Rimskega imperija, ni odvijala samo po kopnem, temveč je obsegal tudi prekomorska območja.

Območja Španskega imperija

Ni soglasja med zgodovinarji glede odgovora na vprašanje, katera območja je obsegal Španski imperij. Problem nastane prvenstveno v razmejitvi med posestmi Španije na čelu s kraljem in kraljevih nasledstvenih posesti. Tako se pojavi problem španske Nizozemske, ki se tradicionalno uvršča kot del imperija, po drugi strani pa jo nekateri zgodovinarji izključujejo in trdijo da so to osebne nasledstvene posesti Habsburžanov.

Amerika

• Podkraljestvo Nova Španija: sedanje države Mehika, Kalifornija, Nova Mehika, Arizona, Teksas, Nevada, Florida, Utah in del Kolorada, Wyominga, Kansasa in Oklahome v ZDA. Ta območja je imela Španija pod svojo kontrolo od 1519 do 1821. Potrebno je poudariti, da se je neodvisnost Nove Španije začela 1810, a formalno deklarirana 1813 na kongresu v Chilpancingu. Obdobje med tema letoma in razglasitvijo neodvinosti Mehike (1821.) označuje borbo proti metropoli in napore za mednarodno priznanje nove države.
• Glavna kapetanija Gvatemala ali Kraljestvo Gvtemale: obsegala je območja Gvatemale, Salvadorja, Nikaragve, Hondurasa, Kostarike in mehiške države Chiapas. Razglasila je svojo neodvisnost leta 1821 z vstopom v prvo mehiško cesarstvo, iz katerega je izstopila leta 1824.
• Luisiana: odstopljena od Francije je Španija vršila svojo oblast nad tem območjem od leta 1762. do 1801. Vključevala je območja današnjih ameriških držav Louisiana, Arkansas, Oklahoma, Kansas, Nebraska, Južna Dakota, Severna Dakota, Wyoming, Montana, Idaho, Minnesota in Iowa.
• Podkraljestvo Nova Granada: obsegalo je današnje države Panama, Kolumbija in Ekvador.
• Glavna kapetanija Venezuela: obsegalo je današnjo Venezuelo.
• Podkraljestvo Peru: obsegalo je današnji Peru.
• Podkraljestvo Río de la Plata: obsegalo je današnje države Bolivija, Argentina (razen Patagonije), Paragvaj in Urugvaj.
• Splošna kapetanija Čile: današnji Čile in regijo Patagonija.
• Otoška območja: današnja Kuba, Portoriko, Dominikanska republika, Bahami (do 1670.), Antigva in Barbuda (od 1493. do 1632.), Trinidad in Tobago, Granada (od 1498. do 1674.), Jamajka (do 1655.), Sveti Krištof in Nevis, Dominika (od 1493. do 1783.), Barbados (od 1518. do 1624.), Sveta Lucija (od 1504. do 1654.),

Azija

• Filipini (1521. - 1898.)
• Protektorat nad Kambodžo (1597. - 1599.)
• sever Tajvana (1626. - 1642.)
• Obstajala so tudi nekatera španska naselja na otokih Nova Gvineja in Borneo.

Afrika

• Zahodna Sahara: od 1885. do 1975.
• Španski protektorat nad Marokom: od 1912. do 1956.
• Ifni: od 1860 do 1969.
• Španska Gvineja (danes Ekvatorialna Gvineja: od 1843. do 1968.

Evropa

• Neapeljsko kraljestvo: današnji jug Italije, skupaj z otoki Sicilija, Sardinija in Malta.
• Franche-Comté: v srednjem delu Francije.
• Vojvodstvo Milano na severu Italije.
• Španska Nizozemska: današnja Belgija, Luksemburg in Nizozemska.

Večino posesti v Evropi so izgubili leta 1710 z utrechtskim mirom.

Oceanija

• Gvam, vse do leta 1898., izgubljen v špansko-ameriški vojni.
• Karolinški otoki, Marianski otoki in Palau: vse do leta 1899., ko so jih prodali Nemčiji.

Zapuščina

S širjenjem španskega kolonialnega imperija se je širil tudi vpliv španščine in kulture. Španija je, kot izrazito katoliška država, širila verski nauk katoliške Cerkve nasilno s pokristjanjevanjem lokalnega prebivalstva.

Rezultati stoletne dominacije Španije so vidni še danes. Španščina je v vseh državah, ki so nastale na območju nekdanjega imperija uradni jezik. Večina prebivalcev (ponekod skoraj stoodstotno) je katoličanov.

Španija (podobno kot Združeno kraljestvo) še naprej razvija posebne odnose z državami, ki so bile del njenega imperija.

Literatura

• Anderson, James Maxwell (2000), The History of Portugal, Westport, Connecticut: Greenwood, ISBN 978-0-313-31106-2.
• Archer, Christon; et al. (2002), World History of Warfare, Lincoln: University of Nebraska Press, ISBN 978-0-8032-4423-8.
• Brown, Jonathan; Elliott, John Huxtable (1980), A Palace for a King. The Buen Retiro and the Court of Philip IV, New Haven: Yale University Press, ISBN 978-0-300-02507-1.
• Kamen, Henry (2003), Empire: How Spain Became a World Power, 1492–1763, New York: HarperCollins, ISBN 0-06-093264-3.
• Lach, Donald F.; Van Kley, Edwin J. (1994), Asia in the Making of Europe, Chicago: University of Chicago Press, ISBN 978-0-226-46734-4.
• Lockhart, James; Schwartz, Stuart B. (1983), Early Latin America: A History of Colonial Spanish America and Brazil, Cambridge: Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-29929-9.

Zunanje povezave

• Library of Iberian Resources Online, Stanley G Payne A History of Spain and Portugal vol 1 Ch 13 "The Spanish Empire"
• The Mestizo-Mexicano-Indian History in the USA Arhivirano 1996-12-26 at Archive.is
• Documentary Film, Villa de Albuquerque Arhivirano 2007-12-23 na Wayback Machine.
• The last Spanish colonies (špansko)
• Francisco José Calderón Vázquez (2008), Fronteras, identidad, conflicto e interacción. Los Presidios Españoles en el Norte Africano (v španščini), ISBN 978-84-691-6786-1
• The Kraus Collection of Sir Francis Drake at the Library of Congress contains primary materials on Spanish colonialism.