Imperij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov. [1] Uporablja se tudi za oznako same države, ki ta sredstva uporablja za kolonialni razvoj, in včasih kot sopomenka za cesarstvo.

Definicija[uredi | uredi kodo]

Definicije pomena besede imperij so različne glede na področje, za katerega se uporablja. Jezikoslovci poudarjajo, da beseda izvira iz latinskega imperium, ki je pomenila vojaško moč ali najvišjo oblast, vlado. Pri starih Rimljanih je sprva bil imperator vsak zmagovit vojskovodja, pozneje se je naslov ohranil le za najvišjega predstavnika države, ki je imel »vso oblast«, ne samo vojaško. Bodisi imperium kot imperator nista pomenila ozemeljske posesti.

V zgodovinskem pomenu je imperij nadvlada močne države nad šibkejšimi, bodisi z vojaškimim zasedbami kot tudi z gospodarskim in političnim vplivom. Danes se namesto besede imperij v tem smislu uporabljata izraza hegemonija in supremacija, kar velja tudi v ekonomiji in politiki. [2]

Uveljavila se je raba izraza imperij tudi za skupek ozemelj in narodov, ki sestavljajo obširno državno enoto sploh, kar istoveti ozemlje države z njenim političnim ali gospodarskim vplivom [opombe 1]. Po tej logiki so se udomačili pojmi Rimski imperij, Britanski imperij in podobni. V teh primerih je v izrazu insinuirano negativno pojmovanje, da je taka politična ureditev nedemokratična in nasilna. To je pripisati v glavnem povezavi s teorijo imperializma prav zaradi avtokratske in pretežno nasilne narave večjih imperijev preteklosti. Ker na primer Evropska skupnost ni nastala z vojaškimi pridobitvami in vsiljeno kolonizacijo, ne bo nikoli obravnavana kot imperij, čeprav gre dejansko za zvezo držav, ki priznavajo skupno naddržavno zakonodajo, in ki v gospodarskem smislu v marsičem deluje kot nekdanji imperiji. [3]

Izraz imperij se je nadalje udomačil še za oznako oblasti in vpliva na drugih področjih, predvsem v ekonomiji, še posebno ko gre za privatno, to je ne-državno, supremacijo. Tako je govora o Ferrarijevem imperiju, Bill Gatesovem imperiju, McDonaldsovem imperiju. Zanimiv je primer nizozemskih kolonij. Republika Nizozemska in nato Kraljevina Nizozemska sta ustvarili kolonije, od katerih tri še vedno obstajajo v Karibskem morju, vendar zaradi tega navadno še ne prištevamo Nizozemske med imperije. Se pa normalno obravnava kot imperij Nizozemska vzhodnoindijska družba (1602 – 1800), ki je bila sicer privatna struktura, vendar s samoupravno organizacijo in z lastno vojsko, čeprav je delovala izrecno »v imenu in za račun Republike Nizozemske«. Očitno je gospodarska hegemonija na določenem področju zadostni atribut za priznanje imperija.

Med najmodernejšimi definicijami imperija je vredno omeniti mnenje, da ne gre samo za oblast nad velikim teritorijem, niti za etnično in kulturno raznovrstnost prebivalstva, niti ne za upravo pomembnega centra s priključeno periferijo. Kar razlikuje državni imperij od ostalih geopolitičnih tvorb, naj bi bilo ustvarjanje ravnotežja med narodi in etnijami, ki ga sestavljajo. Vrhovna oblast imperija naj bi preprečevala rast lokalnih posebnosti in sporov, in sicer v prid skupnosti in mirnega sožitja [4]. Nasprotniki te ideologije odgovarjajo, da se s tem samo opravičuje asimilacija manjšin v mejah držav z uveljavljenim mednarodnim vplivom.

Imperij in cesarstvo[uredi | uredi kodo]

Za slovensko izrazoslovje je vprašljivo razlikovanje med imperijem in cesarstvom. Cesarstvo je oblika države, ki ji vlada cesar, in ozemlje, ki ga ta država obsega. Imperij je »velika, monarhično urejene država, navadno s kolonialno posestjo«[5] in lahko ji vlada na primer kralj ali car. Tako bi lahko označili za cesarstvo samo tiste imperije, kjer vlada cesar, torej bi recimo Britanski imperij ne spadal med cesarstva. Po drugi strani bi ne mogli vključiti med imperije tistih cesarstev, ki niso imela kolonij, na primer Etiopsko cesarstvo.

Imperij in imperializem[uredi | uredi kodo]

Včasih se predvsem v pogovornem jeziku zamenjuje pomen besed imperij in imperializem. Po definiciji je imperij izvajanje vsestranske oblasti vodilne države nad kolonijami, to je kombinacija dejanj, zakonov in prepovedi, ki omejujejo samoupravo. Imperializem je filozofska in ekonomska teorija o taki oblasti, se pravi skupek razlag in smernic za dosego imperija. Kljub temu razlikovanju je imperializem velikokrat pojmovan kot oblika vladanja in kot kolonialno izkoriščanje: kadar na primer govorimo o imperializmu ZDA, nimamo v mislih kake ameriške teorije, temveč konkretno politično in gospodarsko hegemonijo ZDA, to je njihov imperij. [6]

Značilnosti imperija[uredi | uredi kodo]

Glavna značilnost imperija je združevanje več držav, etnij in kultur v strukturo pod enotno upravo. Združevanje nastaja postopoma, normalno z vojaškimi zasedbami ali priključitvami oziroma kot posledica povojnih mirovnih dogovorov. Notranja administracija natančno določa pomembnost in vlogo raznih komponent, kjer ima odločilno besedo osrednja upravna enota, normalno originalna država, ki je bila podlaga sistemu imperija. To je središče političnega življenja in mednarodnih odnosov, v diktaturah celo edina zakonodajna oblast. Ostali deli imperija so province, kolonije, gubernije in podobno, ki jih upravljajo namestniki, predstavniki ali uslužbenci osrednje oblasti.

Vodilna ideologija imperijev sloni na hegemonizmu in prisotnosti na svetovnem pozorišču, na podlagi česar osrednja oblast izvaja nadzor politike, družbenih odnosov, verskih prepričanj in gospodarskega razvoja odvisnih skupnosti.

Kolonialne države[uredi | uredi kodo]

V zgodovini zahodne Evrope skoraj ni države, ki bi v teku obstoja ne dodajala posestev prvotnemu ozemlju, kar se obravnava kot teritorialna širitev, po kateri so bile zasedene dežele asimilirane. Pozneje je postalo “normalno”, da si vsaka država pridobi nekaj pokrajin izven obmejnega področja, navadno prekomorskih, in da jih kolonizira. Razvoj razmerja med matično državo in kolonijo, predvsem pa gospodarski razvoj sodelovanja, sta pozneje odločila pravni in mednarodni položaj skupnosti. Tako so nastale kolonialne države, od katerih so se nekatere razvile v imperije.

Veliki imperiji preteklosti so se izoblikovali z vojaško zasedbo obširnih teritorijev, kar pa ni bilo vedno zadostni povod za nastanek solidne države. Tako je na primer Makedonski imperij kmalu razpadel v manjše vladavine. Bolje je bil organiziran Rimski imperij, ki ni slonel samo na vojaškem osvajanju, temveč je uvedel urejeno zakonodajo in določeno strpnost med podrejenimi narodi. Odločilna sprememba v načinu vladanja je nastala z zaostritvijo ekonomskega dejavnika osvajanja, ki so jo prvi uvedli Benečani pri kolonizaciji vzhodnega dela Sredozemlja. Zlata bula iz leta 1082 (bizantinsko-beneški sporazum) je bila začetek kolonialnega odnosa med osrednjo državo in priključenimi posestvi. Od tega trenutka je govora o kolonialnih državah, saj se prebivalci priključenih ozemelj niso asimilirali, niso sprejeli kulture okupatorja, temveč so postali le njegov brezpravni ekonomski partner. Vojaško pridobivanje ozemlja ni bilo več namenjeno širjenju gole posesti ali naseljevanju kolonov, temveč je postalo osnova za gospodarsko izkoriščanje novih tržišč. Kolonizacija v ekonomske namene je spremenila podobo imperijev. Potreba po kapilarnem upravljanju gospodarstva pridobljenih ozemelj je postavila absolutistične vladarje pred alternativo sodelovanja z njimi. Kolonialne države, začenši prav z Beneško republiko, so postopoma omejile monarhovo oblast, ki je prešla na skupine izvedencev in nato na parlamente.

Glavna razlika med imperiji preteklosti in kolonialnimi državami moderne dobe je prav v demokratizaciji sistemov. Vrhovna oblast nekdanjih imperijev je bila v rokah vladarja in njegovih najožjih sodelavcev, province (oziroma drugače poimenovane priključene enote) so lahko samo sprejemale odločitve in zakone, tudi v slučaju, ko niso bili primerni za lokalne uprave. Danes se zakonodaja v večjih državnih sistemih skuša poenotiti na vseh zveznih ozemljih, vendar z izrazito pozornostjo na posebne potrebe periferičnih enot. Ostajajo seveda zakonodajna področja, kjer je osrednja oblast absolutno odločilna, recimo v zunanji politiki, vendar so province v veliki meri avtonomne, saj njihovo politično vodstvo ni imenovano od zgoraj (imenovala ga je centralna oblast), temveč izvoljeno od spodaj (izvolilo ga je ljudstvo). Prav zaradi te odločilne razlike upravljanja danes lahko govorimo o imperijih samo v zgodovinskem smislu. Pri današnjih združitvah je govora o povezavi suverenih držav, torej odpade glavna značilnost imperija, to je vsestranska nadoblast vodilne države, čeprav se tudi nekateri moderni sistemi lahko še prištevajo med kolonialne države.

Imperiji in imperatorji[uredi | uredi kodo]

Evropska in sploh zahodna kultura najpogosteje razume imperij kot geopolitični izraz za enoto, ki ji vlada imperator, slovensko cesar. Pri tem pa je premalo upoštevana obilica prevodov v razne jezike, ki jih ima ta naslov, zato včasih niso vključena med imperije velika posestva preteklih časov, ki jim ni vladal cesar temveč recimo kralj ali car ali kan ipd. Obstaja tudi primer (sicer izjemen), ko je imperij bil v rokah uprave, ki bi jo danes opredelili za republiko, in sicer Punski imperij.

V Evropi so se vrstili sledeči imperiji:

  • Makedonski imperij, 334 pr.n.št. – 323 pr.n.št. (ki mu je vladal bazileus), ki je razpadel in ozemlje je leta 146 pr.n.št. prešlo pod
  • Rimski imperij, 27 pr.n.št. – 476 n.št. (originalno cezar ali avgust). Po razpadu Rimskega imperija sta nastala kratkotrajno Zahodno rimsko cesarstvo in
  • Vzhodno rimsko ali Bizantinsko cesarstvo, 395 – 1453 (bazileus), pozneje

Pomembni imperiji izven Evrope so bili:

Razen tega so si evropski vladarji včasih prevzeli visoki naslov tudi za kolonialne teritorije, na primer

  • Britanska kraljica Viktorija in njeni nasledniki so bili do leta 1947 Indijski cesarji (Emperor/Empress of India) in
  • Viktor Emanuel III. Savojski je bil med letoma 1936 in 1941 Etiopski cesar (imperatore d'Etiopia).

Med sodobnimi državami so bile zadnje predstavnice imperija:

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Ta enostranska raba besede se je udomačila predvsem v angleškem pojmovanju, kjer je povsem izpodrinila prvotni pomen; po tem vzoru osnovni pomen besede splošno tone v pozabo tudi drugod po svetu.
  2. Včasih se razlikuje med Ruskim carstvom (1547 – 1721) in Ruskim imperijem (1721 – 1917), ker je leta 1721 Peter Veliki zamenjal naziv car z modernejšim imperator. Dejansko je bilo tudi Rusko carstvo imperij. Peter Veliki je le skušal uskladiti ruske navade z evropskimi, medtem ko je ostalo nespremenjeno bistvo imperija, to je odnos vodilne države do priključenih ozemelj.
  3. Španski imperij se je začel izoblikovati že takoj ob odkritju Amerike 1492, vendar se je sprva Španija borila predvsem za sredozemske posesti, medtem ko je kolonialni imperij začel nastajati z Magellanovimi odkritji v letih 1520 – 1522.
  4. Španski imperij je nehal obstajati z izgubo Zahodne Sahare, zadnje prekomorske posesti (1975).
  5. Akadsko kraljestvo (2334 pr.n.št. – 2193 pr.n.št.), Asirski imperij (1905 pr.n.št. – 612 pr.n.št.), Babilonija (1894 pr.n.št. – 1595 pr.n.št. in 609 pr.n.št. – 539 pr.n.št.)
  6. Prva dinastija (3. tisočletje pr.n.št. – 2686 pr.n.št.), Staro egipčansko kraljestvo (2686 pr.n.št. – 2181 pr.n.št.), Prvo vmesno obdobje Egipta (2181 pr. n. št. – 2055 pr. n. št.), Srednje egipčansko kraljestvo (2055 pr. n. št. – 1650 pr. n. št.), Drugo vmesno obdobje Egipta (1650 pr. n. št. - 1550 pr.n.št.), Novo egipčansko kraljestvo (1550 pr. n. št.– 1077 pr. n. št.), Tretje vmesno obdobje Egipta (1069 pr.n.št. – 664 pr.n.št.), Pozno egipčansko kraljestvo (664 pr.n.št. – 343 pr.n.št.)
  7. Medijsko cesarstvo (728 pr.n.št. – 550 pr. n. št.), Ahemenidsko cesarstvo (550 pr.n.št. – 330 pr. n. št.), Selevkidsko cesarstvo (312 pr.n.št. – 47 pr.n.št.), Partsko cesarstvo (247 pr.n.št. - 224), Sasanidsko cesarstvo (224 – 651)
  8. Dinastije Magadha, Šišunaga in Nanda (7. stoletje pr.n.št. – 325 pr.n.št.), Maurijsko kraljestvo (325 pr.n.št. – 185 pr.n.št.), Dinastiji Šunga in Kanva (185 pr.n.št. – 30 pr.n.št.), Imperij Satavahana (230 pr.n.št. – 220 n.št.), Kušanski imperij (1. – 3. stoletje n. št.), Kraljevina Gupta (240 n.št. – 550 n. št.)
  9. Cesarstvo ni nehalo obstajati vse do danes, ni pa več imperij od leta 1947, ko je bila z novo ustavo sprejeta demokratična ureditev monarhije.
  10. Mesto Kartagina je bilo uničeno leta 146 pr.n.št. ob koncu tretje punske vojne, vendar se padec imperija postavlja že v leto 202 pr.n.št., ko se je zaključila druga punska vojna.
  11. Po navadi se za nastanek kitajskega imperija določa vladavina dinastije Čin (221 pr.n.št. – 206 pr.n.št.), vendar kitajsko izročilo postavlja nastanek kraljevine z dinastijo Šja (okoli 2195 pr.n.št. – 1675 pr.n.št.), ki je podjarmila vsa okoliška plemena in zasegla njihovo celotno ozemlje, kar bi po današnji definiciji pomenilo nastanek imperija.
  12. Umajadski kalifat (661 – 750), Abasidi (750 – 1258), Kordovski kalifat (929 – 1031), Fatimidi (909 – 1171)
  13. v kolikor še vedno skuša uveljaviti kolonialno posest z vojsko

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Galtung J.: Imperialismo e rivoluzioni. Una teoria strutturale, Torino 1977
  2. Howson R. ur.: Hegemony: Studies in Consensus and Coercion, Psychology Press 2008, ISBN 978-0-415-95544-7
  3. Žižek S.: Cosa vuole l'Europa? , Verona 2014, ISBN 978-88-97522-67-6
  4. Graziani T.: Imperium. Epifanie dell'idea di Impero, Genova 2005
  5. Portal Fran
  6. Žižek S.: Kot tat sredi noči : kako misliti kapital, Ljubljana 2018, ISBN - 978-961-6376-82-2

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]