Druga punska vojna
| 2. punska vojna | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Del punskih vojn | |||||||||
 Meje Rimskega in Kartažanskega vpliva iz leta 218 | |||||||||
| |||||||||
| Udeleženci | |||||||||
| Republika Rim | Kartagina | ||||||||
| Poveljniki | |||||||||
| Publius Cornelius Scipio†, Tiberius Sempronius Longus Publius Cornelius Scipio Africanus, Gaius Flaminius†, Fabius Maximus, Claudius Marcellus†, Lucius Aemilius Paullus†, Gaius Terentius Varro, Marcus Livius Salinator, Gaius Claudius Nero, Gnaeus Cornelius Scipio Calvus†, Masinissa, Minucius+, Geminus+, Regulus+ |
Hanibal, Hasdrubal Barca†, Mago Barca†, Hasdrubal Gisco†, Maharbal, Syphax, Hanno the Elder†, Massinisa, Hasdrubal | ||||||||
| Druga punska vojna |
|---|
| Saguntum – Lilybaeum – Ticinus – Trebija – Cissa – Jezero Trasimene – Reka Ebro – Ager Falernus – Geronium – Cannae – 1. Nola – Dertosa – 2. Noli – Cornus – 3. Nola – Beneventum – 1. Tarentum – 1. Capua – Silarus – 1. Herdonia – Syracuse – Zgornji Baetis – 2. Capua – 2. Herdonia – Napad na Kartagino –Numistro – Asculum – Tarentum – Baecula – Grumentum – Metaurus – Ilipa – Crotona – Utica – Bagbrades – Cirta – Padska dolina – Velika ravnina – Zama |
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih Punskih vojn med Ciprsko-Feničansko kolonijo Kartagino in Rimom. Potekala je med letoma 218 in 202 pr. n. št. in vključevala bojevnike iz Mediterana.
Hanibal, najslavnejši kartažanski vojskovodja, je pozimi med letoma 219 in 218 pr. n. št. z ogromno vojsko, ki je štela okoli 50.000 pešakov, 9.000 konjenikov in 37 slonov, odšel iz Španije in preko Pirenejev, južne Francije in zasneženih Alp vdrl v Padsko nižino. V prvih spopadih na severu Apeninskega polotoka je premagal Rimljane.
Bitka pri Kanah (216 pr. n. št.) je v jugovzhodnem delu Italije Rimljanom prinesla najhujši poraz v dotedanji zgodovini. Kartažani so pod Hanibalovim vodstvom popolnoma uničili rimsko vojsko. Posledice tega poraza so v Rimu čutii z izgubo zaveznikov, le italska plemena v srednji Italiji in večina grških zavezniških mest jim je ostala zvesta. Kartažani so tedaj zamudili priložnost za napad na Rim, saj so Rimljani brezglavo vpili: »Hanibal je pred vrati!«
Rimljani so za nadaljevanje pripravili načrt, s katerim so skušali Hanibala odrezati od njegovih zvez z zunanjim svetom. Bojišče so odprli v južni Španiji in na Siciliji. Pod vodstvom Publija Kornelija Scipiona so se izkrcali v Severni Afriki. Hanibala so prisilili, da je prišel na pomoč ogroženemu domačemu mestu in s tem zapustil Italijo.
Leta 202 pr. n. št. je bila odločilna Bitka pri Zami, v kateri je Scipio, imenovan tudi Afriški, porazil Hanibala in dosegel sklenitev premirja pod rimskimi pogoji: Španija je postala rimska provinca, Kartažani so morali plačati vojno odškodnino in izročiti Rimljanom ladjevje in posesti v Zahodnem Sredozemlju. Moč Kartagine je bila dokončno omajana, rimska pa je rasla.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
 |
|---|
