Druga punska vojna
| Druga punska vojna | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Del punskih vojn | |||||||||
 Meje Rimskega in Kartažanskega vpliva iz leta 218 | |||||||||
| |||||||||
| Udeleženci | |||||||||
| Republika Rim | Kartagina | ||||||||
| Poveljniki in vodje | |||||||||
|
Publij Kornelij Scipion †, Tiberij Sempronij Long Publij Kornelij Scipion Afričan, Gaj Faminij †, Fabij Maksim, Mark Klavdij Marcel †, Lucij Emilij Paul †, Gaj Terencij Varo, Mark Livij Salinator, Gaj Klavdij Neron, Gnej Kornelij Scipion Kalvo †, Masinisa, Minucij +, Geminij +, Regul + |
Hanibal Barka, Hasdrubal Barka †, Mago Barka †, Hasdrubal Gisko †, Maharbal, Sifaks, Hao starejši †, Masinisa | ||||||||
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom. Potekala je med letoma 218 in 202 pr. n. št. in vključevala bojevnike iz Mediterana.
Hanibal, najslavnejši kartažanski vojskovodja, je pozimi med letoma 219 in 218 pr. n. št. z ogromno vojsko, ki je štela okoli 50.000 pešakov, 9.000 konjenikov in 37 slonov, odšel iz Španije in preko Pirenejev, južne Francije in zasneženih Alp vdrl v Padsko nižino. V prvih spopadih na severu Apeninskega polotoka je premagal Rimljane.
Bitka pri Kanah (216 pr. n. št.) je v jugovzhodnem delu Italije Rimljanom prinesla najhujši poraz v dotedanji zgodovini. Kartažani so pod Hanibalovim vodstvom popolnoma uničili rimsko vojsko. Posledice tega poraza so v Rimu čutii z izgubo zaveznikov, le italska plemena v srednji Italiji in večina grških zavezniških mest jim je ostala zvesta. Kartažani so tedaj zamudili priložnost za napad na Rim, saj so Rimljani brezglavo vpili: »Hanibal je pred vrati!«.
Rimljani so za nadaljevanje pripravili načrt, s katerim so skušali Hanibala odrezati od njegovih zvez z zunanjim svetom. Bojišče so odprli v južni Španiji in na Siciliji. Pod vodstvom Publija Kornelija Scipiona so se izkrcali v Severni Afriki. Hanibala so prisilili, da je prišel na pomoč ogroženemu domačemu mestu in s tem zapustil Italijo.
Leta 202 pr. n. št. je bila odločilna bitka pri Zami, v kateri je Scipion, imenovan tudi Afriški, porazil Hanibala in dosegel sklenitev miru pod rimskimi pogoji: Španija je postala rimska provinca, Kartažani so morali plačati vojno odškodnino in izročiti Rimljanom ladjevje in posesti v zahodnem Sredozemlju. Moč Kartagine je bila dokončno omajana, rimska pa je rasla.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
 | Ta članek o vojaški zgodovini je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
