Prva punska vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Prva punska vojna
Del punskih vojn
Datum 264 - 241 pr. n. št.
Prizorišče Sicilija, Kartagina
Rezultat Rimska zmaga
Udeleženci
Rimski imperij Kartagina

Prva punska vojna je vojna med Rimljani in Kartažani. Povod za prvi spopad je bilo območje Sicilije, bogate žitnice Sredozemlja. Zahodni del otoka je bil kartžanski, vzhodni del pa grški. Rimljani so izkoristili nenehne spore in podprli boj sicilskih in italskih Grkov za prevlado nad Kartažani. Prišlo je do 23-letnega boja za prevlado na Siciliji in v Zahodnem Sredozemlju.

Boji za Sicilijo so se za Rimljane uspešno končali, saj so v pomorskih bitkah premagovali Kartažane in izsilii mirovno pogodbo, s katero se je Kartagina zavezala, da ne bo plula v rimske vode in napadala rimskih zaveznikov, da bo 10 let plačevala visoko odškodnino in da se bo odrekla vsem svojim zahtevam do Sicilije. Sicilija je postala prva rimska provinca in prvo čezmorsko ozemlje, ki je pripeljalo do prvega neposrednega stika Rima s helenističnem svetom. Kmalu zatem so si Rimljani podredili še Sardinijo in Korziko, ki sta postali druga rimska provinca.

Kartažni so izgubo sicilskega ozemlja kmalu nadomestili z zasedbo ozemlja v južni Španiji. Tam so osnovali središče Nova Kartagina (Carthago Nova) in pripravljali nov udarec proti Rimu.

Bitke[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]