Oligarhija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Oligarhija (iz starogrških besed ὀλίγον (olígon) - malo in ἄρχω (arkho) - vladati, je oblika vladavine, kjer je politična moč v rokah peščice ljudi. Običajno na podlagi sorodstvenih vezi (tradicije), bogastva ali vojaške moči.

Oligarhija se lahko razvije iz monarhije, ko skupina posameznikov prisili monarha k delitvi oblasti. Znan tak primer je, ko je skupina angleških plemičev od Ivana Brez dežele izsilila podpis Velike listina svoboščin, ki je močno omejila pravice kraljev. Pogostejši pa je obraten proces, kjer posameznik znotraj te peščice sčasoma prevlada. Na ta način je nastala večina evropskih monarhij v srednjem veku.

Tudi t.i. predstavniške, parlamentarne ipd. "demokracije" so v praksi neprimerno bližje oligarhiji kot demokraciji. Uporaba izraza demokracija je pri teh poimenovanjih oblik vladavin dejansko zlorabljana in zavajajoča. Ljudi namreč odvrača od ideje demokracije in jih usmerja v smeri avtokracije - razen na začetku, kadar zamenja avtokratično ali bolj oligarhično vladavino. In sicer zaradi slabih izkušenj ljudi z odsotnostjo in zlorabljanjem možnosti uporabe demokratičnih oblik so-odločanja.

V zgodovini človeštva dejansko še ni bilo politične ureditve oz. vladavine, ki bi se upravičeno imenovala demokracija (vladavina ljudstva), ampak so bile le bolj ali manj oligarhične ali avtokratične.[navedi vir]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]