Ferdinand Magellan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ferdinand Magellan
Portret
Rojstvo Fernão de Magalhães
17. oktober 1480
Sabrosa[d]
Smrt 7. maj 1521 (40 let)
Mactan[d]
Narodnost Portugalec
Državljanstvo španska
Poklic raziskovalec, mornar
Poznan po kapitan prve odprave, ki je obkrožila svet
Podpis Magellan Signature.svg

Ferdinand Magellan (portugalsko Fernão de Magalhães), portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, † 27. april 1521.

V letih 1506–1512 je raziskal Dišavne otoke (Moluki), leta 1517 pa se je Španiji ponudil, da odpluje do teh otokov z zahodne smeri. Španijo je zapustil leta 1519 in preplul preliv, ki se danes imenuje po njem, nato ga je čakala trimesečna težavna pot preko Tihega oceana, preden je končno prišel do Filipinov, kjer je bil ubit v spopadu z domorodci.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Ferdinand Magellan je bil po rodu Portugalec. Rodil se je kot Fernão de Magalhães okoli leta 1480, najverjetneje v Portu. Že mlad je postal izkušen vojak in kapitan, saj se je udeležil portugalskih pohodov v Indijo in Malako ter se v Maroku bojeval proti Mavrom. Sočasno je spremljal odkritja takratnih pomorščakov in razmišljal, kako bi obogatel tudi sam. Takrat so imele dišave z Daljnega vzhoda astronomske cene in njegove misli so se vrtele okoli Moluških otokov od koder so prihajale nageljnove žbice in muškatni orešek. Zaradi obtožb, da se je okoristil z vojnim plenom, je zapustil domovino in svoje usluge ponudil španskemu kralju. Predlagal mu je, da bi do Maluških otokov priplul po zahodni poti, ki ne bi šla preko področja, ko so ga nadzorovali Portugalci. Španski kralj Karel I. je zamisel sprejel, čeprav ni bilo jasno kako priti do Tihega oceana. Marca 1518 je bila podpisana pogodba o plovbi do Dišavnih otokov. Kralj je zagotovil ladje ter njihove zaloge in Magellanu priznal dvajsetino bogastva, ki bi ga dobil na otokih.

Pot Magellanove odprave okoli sveta

Ladje so 13. decembra priplule v zaliv Ria de Janeira, 31. marca 1520 pa se je Magellan zasidral v zalivu St. Julien. Prvega novembra so ladje odprave zaplule v zelo ozek preliv poln čeri in 28. novembra je Magellan že zagledal novo morje. Čeprav je med potjo skozi preliv zaradi upora izgubil eno ladjo, je že dosegel svoj prvi uspeh, odkril je 583 km dolg preliv, ki povezuje Atlantik in Tihi ocean. Preliv se še danes imenuje po njem - Magellanov preliv.

Novemu odkritju je sledila skoraj štiri mesece dolga in nevarna plovba čez ocean proti zahodu v vročini, skoraj brez hrane in vode. Med potjo je umrlo veliko mornarjev, preživeli pa so na začetku marca prišli do Marianov in otoka Guam, ki so jih zaradi kraje čolna poimenovali Tatinski otoki. Deset dni pozneje je Magellan odkril Filipine. Tu se je odločil, da najprej osvoji otočje in ga razglasi za špansko posest, nato pa nadaljuje pot do Molukov. To je bila zanj usodna odločitev. Med posredovanjem v lokalnem spopadu je bil 27. aprila 1521 ubit.

Preostalim 108 mornarjem se je z dvema ladjama nato uspelo prebiti do Dišavnih otokov. Tu so se oskrbeli z zalogami in dišavami ter februarja 1522 odpluli proti domu. Za pot je bila sposobna le ladja Victoria, ki je 6. septembra po nevarni in dolgi poti končno zaplula v pristanišče Sanlucar de Barramede. Na njej je bilo le še 18 izčrpanih mornarjev. Plovba okoli sveta je bila končana.

Pomen in zapuščina[uredi | uredi kodo]

Magellanov spomenik na jugu Čila, obrnjen proti Magellanovemu prelivu

Magellan, četudi ni doživel zaključka poti okrog sveta, je dokončno dokazal, da je Zemlja okrogla. Dal je ime Patagoncem in njihovi deželi, našel je prehod iz Atlantika v Tihi ocean ter odkril celo vrsto otokov.

Odprava je omogočila tudi prvo realno oceno obsega Zemlje, saj so beležili prepotovano razdaljo, ki je znašala 14.460 španskih legij (60.440 km). Poleg tega je ladijski dnevnik povzročil precej razburjenja, saj so kljub pazljivemu zapisovanju člani odprave na cilju ugotovili, da je njihov datum en dan za evropskim (en dan so izgubili zaradi potovanja proti zahodu). Neskladje je dobilo praktičen pomen ob pričetku globalizacije, razrešila ga je mednarodna datumska meja, določena na Mednarodni poldnevniški konferenci leta 1884. Nastal je tudi spor med Španijo in Portugalsko glede posesti novoodkritih otokov, ki sta si jih lastili obe velesili po svoji razlagi Tordesilljske pogodbe, saj meritev poldnevnikov proti vzhodu ni bila dorečena. Šele leta 1529 so po sporazumu iz Zaragoze Moluško otočje dobili Portugalci, Španiji pa so pripadli Filipini.

Podobno kot v primeru drugih velikih raziskovalcev so v novejšem času po njem poimenovali različne astronomske objekte, najbolj znana sta Veliki in Mali Magellanov oblak, nam najbližji galaksiji. Po njem so poimenovali tudi tri kraterje (Magelhaens in Magelhaens A na Luni ter Magelhaens na Marsu)[1] in vesoljsko sondo Magellan, ki je v letih 1990–1994 raziskovala Venero.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Iz dela Gazetteer of Planetary Nomenclature, ki ga vodi USGS v sodelovanju z IAU: Magelhaens in Magelhaens A na Luni ter Magelhaens na Marsu. Pridobljeno 27.8.2012.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]