Veliki Magellanov oblak
| Veliki Magellanov oblak | |
|---|---|
 Veliki Magellanov oblak | |
| Opazovalni podatki (epoha J2000,0) | |
| Ozvezdje | Miza/Zlata riba |
| Rektascenzija | 05h 23m 34,5s [1] |
| Deklinacija | -69° 45′ 22″ [1] |
| Rdeči premik | 0,000927 ± 0,000007 [1] |
| Helioc. radialna hitrost | 278 ± 3 [1] |
| Oddaljenost | 157 ksv. l. (48,5 kpc)[2] |
| Navidezni sij (V) | 0,9 [1] |
| Značilnosti | |
| Tip | SB(s)m |
| Navidezna velikost (V) | 10°,75 × 9°,17 [1] |
| Druge oznake | |
| LMC, ESO 56- G 115, PGC 17223[1] | |
Veliki Magellanov oblak je bližnja satelitska galaksija naši Galaksiji. Na oddaljenosti malo več kot 50 kiloparsekov (≈ 160.000 svetlobnih let) je tretja najbližja galaksija Galaksiji. Od središča Galaksije sta bližji Pritlikava eliptična galaksija v Strelcu (~ 16 kpc) in Pritlikava galaksija v Velikem psu (~ 12,9 kpc). Masa Velikega Magellanovega oblaka je približno 10 milijard Sončevih mas (), kar znaša približno 1/10 naše Galaksije. Je četrta največja galaksija v Krajevni skupini. Po velikosti so od nje večje Andromedina galaksija (M31), naša Galaksija in Trikotnik (M33).
Leta 2021 so v Velikem Magellanovem oblaku odkrli črno luknjo, ki naj bi bila kar enajstkrat večja od Sonca.[3]
Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 5 6 7 »Zunajgalaktična podatkovna baza NASA/IPAC (NED)«. Podatki za Veliki Magellanov oblak (v angleščini). Pridobljeno 28. avgusta 2008.
- ↑ Macri,L.M., Stanek,K.Z., Bersier,D., Greenhill,L.J., & Reid,M.J. 2006, AJ, 652, 1113, http://adsabs.harvard.edu/abs/2006ApJ...652.1133M
- ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 18. novembra 2021.
 | Ta članek o astronomiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |