Rio de Janeiro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rio de Janeiro

Rio
občina
Município do Rio de Janeiro
Občina Rio de Janeiro
Rio Collage.png
Od vrha v smeri urinega kazalca: središče mesta; kip Kristusa Odrešenika na gori Corcovado; Sladkorni stožec s plažo Botafoto; plaža Barra de Tijuca z goro Pedra da Gávea; Muzej prihodnosti na trgu Mauá z mostom Rio–Niterói v ozadju; tramvaj v okrožju Santa Teresa.
Zastava Rio de Janeiro
Zastava
Grb Rio de Janeiro
Grb
Vzdevek: 
Cidade Maravilhosa (Čudežno mesto) Princesa Maravilhosa (Čudežna princesa) Cidade dos Brasileiros (Mesto Brazilcev)
Lega v državi Rio de Janeiro
Lega v državi Rio de Janeiro
Rio de Janeiro is located in Brazilija
Rio de Janeiro
Rio de Janeiro
Lega v Braziliji
Koordinati: 22°54′30″S 43°11′47″W / 22.90833°S 43.19639°W / -22.90833; -43.19639
DržavaZastava Brazilije Brazilija
RegijaJugovzhod
Zvezna državaBandeira do estado do Rio de Janeiro.svg Rio de Janeiro
Ustanovitev1. marec 1565[1]
Upravljanje
 • VrstaŽupan–mestni svet
 • ŽupanMarcelo Crivella (PRB)
Površina
 • občina1.221 km2
 • Metropolitansko obm.
4.539,8 km2
Nadm. višina
0 do 1.020 m
Prebivalstvo
 (ocena 2018)[2]
 • občina6.688.927
 • Rang2.
 • Gostota5.265,82 preb./km2
 • Metropolitansko obm.
13.293.000
 • Metropolitanska gostota2.705,1 preb./km2
Časovni pasUTC−3 (BRT)
Poštna številka
20000-000
Omrežna skupina+55 21
Spletna stranprefeitura.rio
Tip:kulturni
Kriteriji:vi
Razglasitev:2012 (36. zasedanje)
ID #:1100
Država:Brazilija
Regija:Latinska Amerika in Evropa

Rio de Janeiro [ríjo de žanêjro] (portugalsko: januarska reka) je mesto in sedež istoimenske zvezne države v jugovzhodni Braziliji. Mesto slovi po plažah Copacabana in Ipanema, obkroženima s hoteli, po velikem kipu Jezusa, znanem kot Kristus Odrešenik (Cristo Redentor) na gori Corcovado in po vsakoletnem karnevalu. Poleg tega ima največji gozd znotraj kakega urbanega območja, ki se imenuje Floresta da Tijuca. Trenutni župan je Marcelo Crivella.

Rio de Janeiro leži na 22° 54' južne zemljepisne širine in 43° 14' zahodne zemljepisne dolžine. Mestna občina ima več kot 6,5 milijona prebivalcev (po oceni leta 2018[2]) in pokriva površino 1256 km², število prebivalcev širšega mestnega območja pa ocenjujejo na več kot 13 milijonov.[3] S tem je za São Paulom drugo največje brazilsko mesto, do preselitve prestolnice v Brasílio v letu 1960 pa je opravljalo tudi to vlogo.

Kraj, kjer danes stoji mesto, so januarja 1501 kot prvi Evropejci dosegli portugalski raziskovalci, ki jih je vodil Italijan Amerigo Vespucci. Mislili so, da je Guanabarski zaliv rečno ustje, zato so ga poimenovali Januarska reka. Mesto je bilo ustanovljeno šele 1. marca leta 1565, ko ga je portugalski vitez Estácio de Sá v čast svojega kralja Sebastjana I. imenoval São Sebastião do Rio de Janeiro (Sveti Sebastijan Januarske reke). Mesto je zraslo ob vznožju gore Sladkorni stožec (Pão-de-Açúcar), vendar so ga kasneje v skladu s srednjeveškim načinom obrambe trdnjav prestavili vrh na Grajskega griča (Morro do Castelo).

Kljub temu, da se mesto po večini lahko uvršča med najsodobneje urejena na svetu, veliko prebivalcev živi v favelah z zelo slabimi življenjskimi pogoji.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Satelitski posnetek širšega mestnega območja

Mesto stoji na razmeroma ozki priobalni ravnici ob atlantski obali blizu kozorogovega povratnika, nad katerim se dviguje hribovje Serra do Mar, ki predstavlja južni del Brazilskega višavja. Središče mesta je ob zahodnem bregu Guanabarskega zaliva, novejši predeli na jugozahodu pa stojijo neposredno na oceanski strani. Dostop do slednjih otežujejo obronki hribovja Serra do Mar z ikonično goro Sladkorni stožec (Pão de Açúcar) ob ustju zaliva, ki je eden od simbolov mesta. Višavje se razteza v smeri od vzhoda proti zahodu in deli Rio de Janeiro na severno in južno cono. Porašča ga razmeroma neokrnjen oceanski deževni gozd Tijuca, ki je zavarovan kot narodni park Floresta da Tijuca in velja za največji mestni gozd na svetu. Znotraj parka med drugim stoji gora Corcovado s kipom Kristusa Odrešenika. V grobem severne predele mesta sestavljajo delavska naselja in industrijska območja, v južnih predelih blizu oceana pa prebiva srednji in višji sloj prebivalcev. Slednji so med drugim znani po slavnih plažah, kot sta Copacabana in Ipanema. Dostopnejši so postali šele v začetku 20. stoletja, ko so skozi gorsko pregrado proti severu izvrtali številne predore.[4][5]

Kultura[uredi | uredi kodo]

Šport[uredi | uredi kodo]

V mestu je med letoma 1936 in 1954 potekala dirka za Veliko nagrado Ria de Janeira.

Mesto je bilo izbrano za organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 2016, kot prvo južnoameriško mesto, ki je gostilo olimpijske igre. V ta namen so v Riu zgradili 32 novih športnih objektov in posodobili infrastrukturo.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Rio de Janeiro Info ('History')". paralumun.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 December 2008. Pridobljeno dne 6 August 2016. 
  2. 2,0 2,1 "Rio de Janeiro". Ibge.gov.br. Pridobljeno dne 2019-06-07. 
  3. "Annual Population of Urban Agglomerations with 300,000 or more in 2018". World Urbanization Prospects 2018. Oddelek ZN za ekonomska in socialna vprašanja. Pridobljeno dne 2019-06-07. 
  4. "Rio de Janeiro". Britannica Online. Pridobljeno dne 2019-06-13. 
  5. Crocitti, John J.; Vallance, Monique, ur. (2012). "Rio de Janeiro". Brazil Today: An Encyclopedia of Life in the Republic. ABC-CLIO. str. 548–550. ISBN 978-0-313-34672-9. 
  6. Pavčnik, Martin; Žlogar, Marjan (2016-07-14). "Dobrodošli v Braziliji". SiOL.net. Pridobljeno dne 2019-06-11. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]