Pojdi na vsebino

Pristanišče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Žerjavi v Luki Koper

Pristanišče (pogovorno tudi »luka«), je objekt na obali morja, reke oz. jezera, katerega primarni namen je sprejem ladij ter premeščanje tovora in oseb na oz. iz njih.

Čeprav so pristanišča običajno na morski obali ali estuariju, jih je mogoče najti tudi daleč v notranjosti, kot so Hamburg, Manchester in Duluth; ti dostopajo do morja preko rek ali kanalov. Zaradi svoje vloge vstopnih pristanišč za priseljence in vojake v vojnem času so številna pristaniška mesta v svoji zgodovini doživela dramatične večetnične in večkulturne spremembe.[1][2]

Pristanišča so izjemno pomembna za svetovno gospodarstvo; 70 % svetovne blagovne menjave po vrednosti gre skozi pristanišče.[3] Zaradi tega so pristanišča pogosto tudi gosto naseljena naselja, ki zagotavljajo delovno silo za predelavo in pretovor blaga ter s tem povezane storitve za pristanišča. Danes je daleč največja rast razvoja pristanišč v Aziji, celini z nekaterimi največjimi in najbolj obremenjenimi pristanišči na svetu, kot so Singapur in kitajski pristanišči Šanghaj in Ningbo-Džoušan. Od leta 2020 je najbolj obremenjeno potniško pristanišče v Evropi pristanišče Helsinki na Finskem.[4] Kljub temu obstaja nešteto manjših pristanišč, ki morda služijo le lokalnemu turizmu ali ribiški industriji.

Pristanišča imajo lahko širok okoljski vpliv na lokalno ekologijo in vodne poti, predvsem na kakovost vode, ki jo lahko povzročijo poglabljanje, razlitja in drugo onesnaženje. Na pristanišča močno vplivajo spreminjajoči se okoljski dejavniki, ki jih povzročajo podnebne spremembe, saj je večina pristaniške infrastrukture izjemno občutljiva na dvig morske gladine in obalne poplave. Na mednarodni ravni globalna pristanišča začenjajo iskati načine za izboljšanje praks upravljanja obale in vključitev praks prilagajanja podnebnim spremembam v svojo gradnjo.

Večina pristanišč je tam, kjer držijo od morja, rek ali jezer dobre poti v notranjost dežele. Kjer ni naravnih zaklonišč, so v morje postavljeni pomoli in valobrani sezidani iz velikih skal in/ali utrjeni z betonom. Pristanišča so opremljena z raznovrstno opremo, med drugim tudi s svetilniki, ki ladjam ponoči kažejo pravilno smer.

Pristanišča imajo posebno opremo, s katero si pomagajo pri natovarjanju in raztovarjanju teh plovil. Žerjavi in hladilne naprave so lahko preskrbljeni s strani zasebnega interesa oz. javnih teles. Po navadi so zraven pristanišč tudi drugi objekti pomorske industrije, kot so ladjedelnice in predelovalnice rib. Sama pristanišča so po navadi razdeljena na kontejnerske terminale, in prostor kjer pretovarjajo razsuti tovor (premog, cement), tekočine (nafta), les in še druge tovore.

Vrste pristanišč

[uredi | uredi kodo]
  • pomorsko pristanišče (leži ob morju)
  • rečno pristanišče (leži ob reki)
  • celinsko pristanišče (leži ob reki oz. jezeru, ki ima dostop do morja)
  • ribiško pristanišče (posebno pristanišče, primarno namenjeno za ribolov)
  • suho pristanišče (del pristanišča oz. celotno pristanišče, ki sprejema le suhi tovor)
  • vojaško pristanišče (vojaški objekt, ki skrbi le za vojaške ladje).

V naslednji tabeli so najbolj obremenjena pristanišča glede na tonažo tovora.

RankPristaniščeDržava Kilotons[5]
1Ningbo-DžoušanZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 1.261.340
2TangšanZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 768.870
3ŠanghajZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 727.770
4ČingdaoZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 657.540
5GuangdžouZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 655.920
6Singapur Singapur 578.190
7SudžouZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 572.760
8RidžaoZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 570.570
9Hedland Avstralija 566.210
10TiandžinZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 549.020
11RotterdamZastava Nizozemske Nizozemska 467.390
12JantaiZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 462.570
13Busan Južna Koreja 424.920
14 Beibu Gulf Zastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 371.340
15TaidžouZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 364.440
16 Džiangjin Zastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 350.620
17HuanghuaZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 315.100
18DalianZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 306.130
19 Fudžou Zastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 301.640
20LianjungangZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 301.110

Najprometnejša pristanišča leta 2012

[uredi | uredi kodo]
UvrstitevPristaniščeDržavaMeritevTovor (v milijonih ton)
1Pristanišče Ningbo-DžoušanZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika KitajskaMT744
2pristanišče ŠanghajZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika KitajskaMT644
3pristanišče Singapur SingapurFT538
4TjandžinZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika KitajskaMT477
5Pristanišče RotterdamZastava Nizozemske NizozemskaMT441
6Pristanišče GuangžouZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika KitajskaMT438
7ČingdaoZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika KitajskaMT407
8DalianZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika KitajskaMT303
9Busan Južna KorejaRT298
10Port Hedland AvstralijaMT288
11Hong KongZastava Hongkonga Hongkong, KitajskaMT269
12ČinhuangdaoZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika KitajskaMT233
13South Louisiana ZDAMT228
14Houston ZDAMT216
15Nagoja JaponskaFT202
16ŠendženZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika KitajskaMT196
17Port KelangZastava Malezija MalezijaMT195
18Pristanišče Antwerpen BelgijaMT184
19Pristanišče Dampier AvstralijaMT180
20Pristanišče Ulsan Južna KorejaRT174

MT=Metrične tone; FT=Freight Tons; RT = Revenue Tons

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Caves, R. W. (2004). Encyclopedia of the City. Routledge. str. 528. ISBN 9780415252256.
  2. ↑ John Gerring; Brendan Apfeld; Tore Wig; Andreas Forø Tollefsen (2022). The Deep Roots of Modern Democracy: Geography and the Diffusion of Political Institutions. Cambridge University Press. str. 45.
  3. ↑ Asariotis, Regina; Benamara, Hassiba; Mohos-Naray, Viktoria (december 2017). Port Industry Survey on Climate Change Impacts and Adaptation (PDF) (poročilo). UN Conference on Trade and Development. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 25. novembra 2020.{{navedi report}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. ↑ »Maritime ports freight and passenger statistics« (PDF). Eurostat. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 22. julija 2017. Pridobljeno 18. junija 2020.
  5. ↑ »Letno poročilo o razvoju globalnih pristanišč (2022)« (PDF). Shanghai International Shipping Institute. Pridobljeno 16. marca 2024.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pristanišče&oldid=6386978«