Nevtronska zvezda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Prvo neposredno opazovanje nevtronske zvezde v vidnem spektru. Nevtronska zvezda je RX J1856.5-3754.

Nevtrónska zvézda je strnjeno jedro prejšnje ogromne zvezde, ki je imela maso med 10 in 29 solarnimi masami. Imenuje se tudi degenerirana zvezda. Nevtronske zvezde so najgostejše in najmanjše zvezde (če ne štejemo hipotetičnih "kvark zvezd" in "čudnih kvark zvezd"). Imajo premer velik okoli 20 km in maso manjšo od približno 2.16 solarnih mas (kakšne nevtronske zvezde so lahko tudi 3.0 solarne mase). Ustvarijo se od supernova eksplozije ogromne zvezde v kombinaciji z gravitacijskim sesedanjem, ki "stisne" jedro prejšnje zvezde preko bele pritlikavke v to od atomskega jedra. Če bi vzeli čajno žličko nevtronske zvezde (1 cm3) bi tehtala približno milijardo ton. Ne sesedejo se v črne luknje zaradi Paulijevega izključitvenega načela, ki pravi da dva fermiona ne moreta biti v enakem kvantnem stanju. To pa pomeni, da če vzamemo delec (npr. elektron) in ga damo v določen prostor, bo imel niz različnih lastnosti, če pa hočemo dodati še en elektron v ta prostor, bo moral imeti drugačen energetski level, spin ali pa more zavzemati drugo pozicijo v prostoru. Nevtronska zvezda je sestavljena večino iz nevtronov, ki pa nastanejo tako, da se protoni in elektroni "stalijo" skupaj. Sestavljena je tudi iz samih protonov, elektronov in verjetno tudi iz železovih jeder. Če začnemo na površju nevtronske zvezde in gremo proti notranjosti bomo videli, da je manj in manj protonov ter elektronov in več in več nevtronov, saj se tudi nevtroni obnašajo kot individualni fermioni, kar pomeni, da enaka načela delujejo tudi za njih. Torej, če imamo dva nevtrona in hočeta oba imeti enako kvantno stanje morata spremeniti vsaj en dejavnik (npr. na začetku spremenita spin), ampak, če še dodajamo nevtrone morajo spremeniti energijski level ali pa pozicijo saj je spin lahko samo v dveh smereh. Ker ni veliko prostora v nevtronski zvezdi in je ekstremno gosta ponavadi spremenija energetski level. Ker nevtroni lahko vzdržijo ogromno sile (v tem primeru silo tlaka, ki je lahko veliko večja, kot jo najdemo kjer koli v nevtronski zvezdi), lahko spremenijo tudi energijski level. Sila pa prihaja od notranjega tlaka nevtrona, ki nastane z močno silo.

Poleg neznanske gostote imajo nevtronske zvezde še dve posebnosti: zelo hitro se vrtijo okrog svoje osi in obdaja jih močno magnetno polje.

Verjetno se skoraj vse nevtronske zvezde vrtijo, a ko se začnejo krčiti, se njihovo gibanje neznansko pospeši. Lahko se zavrtijo tudi več stokrat na sekundo. Na primer PSRJ1748-2446ad se vrti s približno hitrostjo 252.000.000 km/h. To je 24% hitrosti svetlobe in zaradi tega ima bolj jajčasto obliko kot tradicionalna zvezda. Take objekte s tako hitrostjo vrtenja imenujemo pulzarji, ker oddajajo močen radijski signal.

Magnetno polje je približno bilijonkrat močnejše od zemljinega, kar upogne atome, ki vstopajo v njegov vpliv.

Ima zelo tanko atmosfero vroče plazme, ki je približno 10cm visoka.

Površina je zelo ravna, z največjimi nepravilnostmi 5 mm. Površinska temperatura ima približno milijon kelvinov.

Skorja je zelo trda in je najverjetneje narejena iz mreže železovih jeder, kjer se elektroni pretakajo skozi. Bolj se bližamo jedru, več je nevtronov in manj protonov ter elektronov. Ne vemo kakšna so jedra nevtronskih zvezd ampak mislimo, da so super tekoča nevtronska degenerirana snov ali pa kvarkova gluonska plazma.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri: YT-kurzgesagt-https://www.youtube.com/watch?v=ZW3aV7U-aik

https://www.space.com/22180-neutron-stars.html

https://en.wikipedia.org/wiki/Neutron_star