Izbruh žarkov gama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Umetnikova predstavitev življenja masivne zvezde, ko se pri jedrskem zlivanju lažji elementi spreminjajo v težje. Ko jedrsko zlivanje ne more več zagotavljati dovolj velikega tlaka da bi bil protiutež glavitaciji, se zvezda hitro sesuje v črno luknjo. Teoretično se lahko energija med sesutjem sprosti vzdolž vrtilne osi in tvori izbruh žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF.

Izbruhi žarkov gama (angleško gamma-ray bursts, kratica (GRBs)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah. So najbolj svetli elektromagnetni pojavi v Vesolju. Trajajo lahko od nekaj milisekund do skoraj ene ure, običajno pa nekaj sekund. Začetnemu izbuhu po navadi sledi sevanje pri daljših valovnih dolžinah (rentgenski, ultravijolični, vidni, infrardeči in radijski del spektra), ki trajajo dlje.

Večina opazovanih izbruhov je verjetno nastalo kot ozek snop močnega sevanja med nastankom supernove, ko se hitro vrteča zelo masivna zvezda sesuva v črno luknjo. Podrazred izbruhov žarkov γ (»kratki« izbruhi) izvirajo iz drugačnih procesov, verjetno pri trku nevtronskih dvojnic.

Zunanje povezve[uredi | uredi kodo]