Raderfordij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Raderfordij, 104Rf
Raderfordij
IzgovarjavaIPA: [raderfordij]
Masno število[267]
Raderfordij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Hf

Rf

(Upo)
lavrencijraderfordijdubnij
Vrstno število (Z)104
Skupinaskupina 4
Periodaperioda 7
Blok  blok d
Razporeditev elektronov[Rn] 5f14 6d2 7s2[1][2]
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 32, 10, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPsolid (predvideno)[1][2]
Tališče2100 °C (predvideno)[1][2]
Vrelišče5500 °C (predvideno)[1][2]
Gostota (blizu s.t.)17 g/cm3 (predvideno)[3][4]
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja(+2), (+3), +4[1][2][5] (v oklepajih: napoved)
Ionizacijske energije
  • 1.: 580 kJ/mol
  • 2.: 1390 kJ/mol
  • 3.: 2300 kJ/mol
  • (več) (ocenjeno vse razen prvega)[2]
Atomski polmerempirično: 150 pm (ocenjeno)[2]
Kovalentni polmer157 pm (ocenjeno)[1]
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviumetno
Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
Hexagonal close-packed kristalna struktura za raderfordij

(predvideno)[6]
Številka CAS53850-36-5
Zgodovina
Poimenovanjeafter Ernest Rutherford
OdkritjeJoint Institute for Nuclear Research in Lawrence Berkeley National Laboratory (1964, 1969)
Najpomembnejši izotopi raderfordija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
261Rf sint. 70 s[7] >80% α 257No
<15% ε 261Lr
<10% SF
263Rf sint. 15 min[7] <100% SF
~30% α 259No
265Rf sint. 1.1 min[8] SF
266Rf sint. 23 s? SF
267Rf sint. 1,3 h[7] SF
Kategorija Kategorija: Raderfordij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104. To je močno radioaktiven umetni element, katerega najstabilnejši izotop ima razpolovni čas manj kot 70 sekund. Ta element se torej ne uporablja za nič in o njem je znano le malo. Raderfordij je prvi transaktinid in domnevajo, da ima podobne kemijske lastnosti kot hafnij.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Raderfordij so najprej najprej sintetizirali leta 1964 na Združenem inštitutu za jedrske raziskave v sovjetski Dubni. Tamkajšnji raziskovalci so obstreljevali plutonij s pospešenimi neonovi ioni z 113 do 115 MeV in trdili, da so z mikroskopom odkrili sledi jedrskega razcepa v določeni vrsti stekla, kar je nakazovalo na prisotnost novega elementa. Za ime elementa številka 104 so po mestu odkritja predlagali dubnij (s simbolom Db) in pozneje kurčatovij, v čast Igorju Vasiljeviču Kurčatovu (1903-1960), nekdanjemu vodji sovjetskega jedrskega programa.

Leta 1969 so raziskovalci na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju sintetizirali ta element tako, da so kalifornij-249 in ogljik-12 izpostavili visokoenergijskim trkom. Ameriška skupina je tudi trdila, da ne more reproducirati zgodnejše sinteze sovjetskih znanstvenikov, in je element poimenovala raderfordij, po novozelandskem jedrskem fiziku Ernestu Rutherfordu.

IUPAC, mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, je zaradi spora za ime začasno privzela unnilkvadij s simbolom Unq, leta 1997 pa so spor razrešili in se dogovorili za trenutno ime.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 "Rutherfordium". Royal Chemical Society. Pridobljeno dne 2019-09-21.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 Hoffman, Darleane C.; Lee, Diana M.; Pershina, Valeria (2006). "Transactinides and the future elements". V Morss; Edelstein, Norman M.; Fuger, Jean (ur.). The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements (3rd izd.). Dordrecht, The Netherlands: Springer Science+Business Media. ISBN 978-1-4020-3555-5.
  3. Gyanchandani, Jyoti; Sikka, S. K. (10 May 2011). "Physical properties of the 6 d -series elements from density functional theory: Close similarity to lighter transition metals". Physical Review B. 83 (17): 172101. Bibcode:2011PhRvB..83q2101G. doi:10.1103/PhysRevB.83.172101.
  4. Kratz; Lieser (2013). Nuclear and Radiochemistry: Fundamentals and Applications (3rd izd.). str. 631.
  5. Fricke, Burkhard (1975). "Superheavy elements: a prediction of their chemical and physical properties". Recent Impact of Physics on Inorganic Chemistry. Structure and Bonding. 21: 89–144. doi:10.1007/BFb0116498. ISBN 978-3-540-07109-9. Pridobljeno dne 4 October 2013.
  6. Östlin, A.; Vitos, L. (2011). "First-principles calculation of the structural stability of 6d transition metals". Physical Review B. 84 (11): 113104. Bibcode:2011PhRvB..84k3104O. doi:10.1103/PhysRevB.84.113104.
  7. 7,0 7,1 7,2 Sonzogni, Alejandro. "Interactive Chart of Nuclides". National Nuclear Data Center: Brookhaven National Laboratory. Pridobljeno dne 2008-06-06.
  8. Utyonkov, V. K.; Brewer, N. T.; Oganessian, Yu. Ts.; Rykaczewski, K. P.; Abdullin, F. Sh.; Dimitriev, S. N.; Grzywacz, R. K.; Itkis, M. G.; Miernik, K.; Polyakov, A. N.; Roberto, J. B.; Sagaidak, R. N.; Shirokovsky, I. V.; Shumeiko, M. V.; Tsyganov, Yu. S.; Voinov, A. A.; Subbotin, V. G.; Sukhov, A. M.; Karpov, A. V.; Popeko, A. G.; Sabel'nikov, A. V.; Svirikhin, A. I.; Vostokin, G. K.; Hamilton, J. H.; Kovrinzhykh, N. D.; Schlattauer, L.; Stoyer, M. A.; Gan, Z.; Huang, W. X.; Ma, L. (30 January 2018). "Neutron-deficient superheavy nuclei obtained in the 240Pu+48Ca reaction". Physical Review C. 97 (14320): 014320. Bibcode:2018PhRvC..97a4320U. doi:10.1103/PhysRevC.97.014320.