Reaktivno letalo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Boeing 747SP (SP=Special Purpose) Bahrain Royal Flight
Vojaško letalo Lockheed Martin F-22 Raptor med letom z vklopljenim dodatnim izgorevanjem

Reaktivno letalo (ali včasih imenovan le reaktivec) je letalo s pogonom na reaktivne motorje. Reaktivna letala večinoma letijo mnogo hitreje kot propelerska letala in na večjih višinah (10.000-15.000 m). Na teh višinah reaktivni motorji dosežejo najvišjo učinkovitost na dolgo razdaljo (medtem ko propelerska letala najvišjo učinkovitost dosežejo na znatno manjših višinah). Nekatera letala na reaktivni pogon lahko letijo hitreje od hitrosti zvoka.

Frank Whittle, angleški izumitelj in RAF častnik, je koncept reaktivnega pogona razvil že leta 1928.[1] Hans von Ohain je v Nemčiji isti koncept razvil samostojno skoraj desetletje pozneje, konec 1930.-ih let. V svojem pismu februarja 196 je Ernestu Heinklu opisal svoj izum in njegove možnosti. O konceptu kompresorjev in turbin pa je že leta 1926 pisal angleški inženir Alan Arnold Griffith.

Primerjava potniških letal[uredi | uredi kodo]

Tupoljev Tu-204 Airbus A320 Boeing 757 Tupoljev Tu-154
Kapaciteta potnikov 212 199 216 176
Maks. vzletna masa (v tonah) 107,5 89 108,8 102
Maksimalna teža tovora (v tonah) 21 21,3 22,6 18
Potovalna hitrost (km/h) 850 900 850 950
Poraba goriva v gramih na potniški kilometer (g/potnik•km) 19,3 18,5 23,4 27,5
Cena (v milijonih ameriških dolarjev) 35 (2007) 87-92 (2008) 80 (2002) 15 (1997)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]