Airbus A320

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Airbus A320
Adria - med prvimi uporabniki A320 in IAE motorjev
Vloga ozkotrupno reaktivno potniško letalo srednjega dosega
Izvor Zastava Evrope Evropska unija večdržavno
Proizvajalec/-ci Airbus
Oblikovalec Airbus Industry
Krstni polet 22. februar 1987, Toulouse
Uveden 28. marec 1988 Air France
Status v uporabi
Glavni uporabnik American Airlines, Delta Air Lines, United Airlines, Air France, Lufthansa, Wizz Air, British Airways, EasyJet
Izdelovan 1988-danes
Število izdelanih 10,004 do 31 Avgust 2021
Cena programa 7.7€ miljarde 1984
Cena enote A320neo 110€ miljonov

Airbus A320 je evropsko ozkotrupno, dvomotorno reaktivno potniško letalo srednjega dosega s steklenim kokpitom in prvo potniško letalo z fly by wire dizajnom, ki ga proizvaja mednarodno podjetje Airbus. Družino letal A320, sestavljajo poleg osnovnega modela A320 še: A318, A319 in A321. Vsa omenjena letala imajo enako krilo. A320 je bil razvit v konkurenci: Boeing 717, Boeing 727, Boeing 737, Boeing 757, McDonnell Douglas MD-90, Fokker 100,Comac ARJ21,Tupoljev Tu-204 in Bombardier CSeries. Krstni polet je bil 22. februarja 1987, in naslednje leto, 28. marca 1988, je Air France prejela prvi A320. Med prvimi kupci in operaterji je bila tudi slovenska letalska družba Adria Airways, s serijsko številko 43 kot prva uporabnica motorjev IAE V2500 leta 1989, vsa prejšnja letala so bila opremljena z motorji CFM56. A320 je zelo popularno tudi pri nizkocenovnih prevoznikov kot so: EasyJet, Wizz Air. A320 je eno od najbolj uporabljanih in varnih letal.

Število potnikov je od 107 pri najmanjšem A318, 124-156 pri A319, 150-180 pri A320 in 185-220 pri A321. Dolet letala je do okrog 6000 kilometrov, nove verzije NEO (new engine option) imajo okrog 15% večji dolet z bolj ekonomičnimi motorji: PW1000G in CFM LEAP-1A. A320 v primerjavi s predhodniki uporablja več računalniških sistemov. Je prvo potniško letalo z digitalnim sistemom krmiljenja fly-by-wire in "sidestick" kontrolno palico. Pri tem sistemu računalnik pretvori pilotove signale v digitalne in v nekaterih primerih prepreči nevarne dogodke.

Vsi slovenski Adriini Airbusi so bili naročeni z IAE V2500 turboventilatorskimi motorji.

Za pogon sta na voljo dva motorja: ameriško-francoski CFM56 ali pa IAE V2500, pri najmanjši verziji A318 pa tudi Pratt & Whitney PW6000. Te verzije imenujemo CEO (Curent Engine Option).

Leta 2010 so začeli z razvojem nove različice 320NEO (New Engine Option), ki je opremljena z novimi motorji CFM International LEAP-X ali Pratt & Whitney PW1000G - turbofan z reduktorjem. Z novimi krilci, imenovanimi sharklets, in novimi motorji naj bi dosegli 15% manjšo porabo goriva in precej manjše izpuhe dušikovih oksidov. Ameriški Boeing je odgovoril z novim 737 imenovanim MAX, ki bo imel Leap-X motorje, PW1000G je namreč prevelik za 737.

Trenutno je večina dobavljenih letal še v uporabi, v prihodnosti lahko pričakujemo konverzije letal v tovorna letala, kar je običajna praksa za starejša letala. Tovorni A320 bo lahko tovoril okrog 20 ton tovora.

Obstaja tudi luksuzna različica A319CJ, ki ima večje rezervoarje s skoraj dvakrat večjim doletom.

F-WWAI Airbus A320-100 prototip, opremljen z -200 wingleti

Varnost v družini A320[uredi | uredi kodo]

Airbus A320-320-111 (F-GFKQ) CFM56 motorji
A320-232 (HA-LPK) IAE motorji
A320-271neo (HA-LJE) PW1000G motorji
Airbus 319 cockpit
Airbus A320-232 HS-TXH Thai Smile Airways
Airbus A320 kokpit (cockpit)
American Airlines je največji operater flote A320 z 405 letali

Airbus A320 je eno izmed najvarnejših potniških letal. Celotna družina letal Airbus 320 je bila vpletena v 59 letalskih incidentov, med katerimi je bilo popolnoma uničenih 23 letal, s skupaj 789 žrtvami (stanje aprila 2012).[1][2][3][4][5] V ZDA in Združenem kraljestvu je bilo do leta 2008 zabeleženo tudi najmanj 50 incidentov izgube zaslonske slike v kabinskih prikazovalnikih pilotov.[6][7][8]

Vse različice družine A320 (A318, A319, A320 in A321) so opremljene z naprednimi varnostnimi sistemi. Tako imajo npr. vsa letala turbino RAT (Ram Air Turbine), ki je shranjena pod levim krilom in se samodejno aktivira v primeru okvare obeh motorjev ter tako dovaja nujno potrebno električno energijo v pilotsko kabino, kar omogoči delovanje osnovnih instrumentov, da postane letalo dokaj nadzorljivo. V primeru okvare motorjev pa A320 sicer lahko doseže drsno (jadralno) razmerje 1:20 (izgubi 1 km višine na 20 km, ki jih preleti vodoravno). Tako lahko v primeru okvare obeh motorjev na višini 12 000 m preleti še okoli 240 km in varno pristane na letališču. Pilot lahko dokazano z letalom zasilno pristane tudi na vodi, kar je leta 2009 dokazal pilot Sullenberger na reki Hudson pri New Yorku po kratkem jadranju. Letalu sta namreč zaradi trka s pticami odpovedala oba motorja.

Nevarno stanje v letalstvu je tudi dekompresija (padec tlaka v kabini). Lahko je:

  • eksplozivna (zrak uide iz letala v manj kot 0,5 sekunde in lahko pri tem povzroči poškodbe pljuč)
  • rapidna (zrak uide hitro, a še vedno lahko zapusti pljuča brez poškodb)
  • gradualna (ta je najbolj problematična, saj nastopi počasi in je pogosto ne opazimo, dokler se ne pojavijo simptomi hipoksije - pomanjkanja kisika v možganih, a takrat je lahko že prepozno - primer je let Helios 522 v Atene)

Na višini 12.000 metrov ima povprečen odrasel le okoli 20 sekund uporabne zavesti, zato si mora čim prej nadeti kisikovo masko, ki se samodejno aktivira in iz kemičnega generatorja proizvaja 100% kisik, in počakati na zasilni spust pod najmanj 3.000m (sprejemljivo višino za dihanje), če se le da, pa še nižje.

Pri zasilnem pristanku je potrebno poslušati navodila kabinskega osebja in zavzeti položaj za trk. Pri evakuaciji se po odprtju vrat v 5 sekundah napihne evakuacijski tobogan, po katerem lahko letalo zapustijo vsi potniki v manj kot minuti. Pod sedežom je tudi rešilni jopič z lučko in piščalko. V primeru požara pri evakuaciji sledimo zasilnim lučkam, ki nas vodijo proti izhodu. Kabinsko osebje ima tudi zaščitne obleke in maske v primeru dima in strupenih plinov. Vsa letala imajo tudi sistem TCAS (Traffic Colission Avoidance System), sistem za preprečevanje trkov v zraku, ki deluje na podlagi transponderja (oddajnika) in pilotom v primeru nevarnosti ukaže, naj se naglo vzpenjajo ali spuščajo. Prav tako je letalo opremljeno tudi s sistemom GPWS (Ground Proximity Warning System), ki preprečuje trk v teren (goro, tla, morje). Pilota opozarja, če se nekontrolirano spusti več kot 800 m (2500ft) do površja (deluje na podlagi radarskih valov) in mu ukaže, naj se naglo dvigne, ali pa če zazna, da letalo takoj po vzletu naglo izgublja višino. V primeru padca letala je le-to opremljeno z dvema črnima skrinjicama. Ena snema pogovore v pilotski kabini (Flight Voice Recorder), druga pa podatke o letu (Flight Data Recorder). Preživita lahko ogromno silo trka in izpostavljenost temperaturam do 2.500 stopinj Celzija tudi do 12 ur.

Tehnične specifikacije[uredi | uredi kodo]

Družina Airbus A320
A318-100 A319-100 / A319LR / A319CJ A320-200 A321-200
Posadka 2
Kapaciteta 132 (1 razred)
117 (1 razred)
107 (2 razreda)
156 (1 razred)
134 (1 razred)
124 (2 razreda)
180 (1 razred)
164 (1 razred)
150 (2 razreda)
220 (1 razred)
199 (1 razred)
185 (2-razreda)
Tovor 21,21 m3 (749 cu ft) 27,62 m3 (975 cu ft)
4× LD3-46
37,41 m3 (1.321 cu ft)
7× LD3-46
51,73 m3 (1.827 cu ft)
10× LD3-46
Dolžina 31,44 m (103 ft 2 in) 33,84 m (111 ft 0 in) 37,57 m (123 ft 3 in) 44,51 m (146 ft 0 in)
Razpon kril 34,10 m (111 ft 11 in)
Površina kril 122,6 m2 (1.320 sq ft)
Naklon kril 25 stopinj
Višina 12,51 m (41 ft 1 in) 11,76 m (38 ft 7 in)
Širina kabine 3,70 m (12 ft 2 in)
Širina trupa 3,95 m (13 ft 0 in)
Višina trupa 4,14 m (13 ft 7 in)
Prazna teža (OEW) 39.500 kg (87.100 lb) 40.800 kg (89.900 lb) 42.600 kg (93.900 lb) 48.500 kg (106.900 lb)
Teža brez goriva (MZFW) 54.500 kg (120.200 lb) 58.500 kg (129.000 lb) 62.500 kg (137.800 lb) 73.800 kg (162.700 lb)
Maks. pristajalna teža 57.500 kg (126.800 lb) 62.500 kg (137.800 lb) 66.000 kg (146.000 lb) 77.800 kg (171.500 lb)
Maks. vzletna teža 68.000 kg (150.000 lb) 75.500 kg (166.400 lb) 78.000 kg (172.000 lb) 93.500 kg (206.100 lb)
Potovalna hitrost Mach 0,78 (828 km/h/511 mph at 11,000 m/36,000 ft)
Največja hitrost Mach 0,82 (871 km/h/537 mph at 11.000 m/36.,000 ft)
Dolet 3.100 nmi (5.700 km),
3.200 nmi (5.900 km)z sharklets
3.600 nmi (6.700 km),
3.700 nmi (6.900 km) z sharklets
3.100 nmi (5.700 km),
3.300 nmi (6.100 km) z sharklets
3.000 nmi (5.600 km),
3.200 nmi (5.900 km) z sharklets
Vzletna dolžina 1.828 m (5.997 ft) 2.164 m (7.100 ft) 2.090 m (6.860 ft) 2.560 m (8.400 ft)
Kapaciteta goriva 24.210 L (6.400 US gal) 24.210 L (6.400 US gal) standard
30.190 L (7.980 US gal) optional
24.050 L (6.350 US gal) standard
30.030 L (7.930 US gal) optional
Višina leta 12.000 m (39.000 ft)
A319 CJ and A321: 12.500 m (41.000 ft)
Motorji (×2) CFM International CFM56-5 series
Pratt & Whitney PW6000 series IAE V2500 series
Potisk motorjev (×2) 96–106 kN (22.000–24.000 lbf) 98–120 kN (22.000–27.000 lbf) 111–120 kN (25.000–27.000 lbf) 133–147 kN (30.000–33.000 lbf)

Source: Airbus,[9][10][11][12][13] Airliners.net,[14][15][16][17] Pratt & Whitney[18]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Airbus A320 occurrences. Aviation Safety, 2. april 2012.
  2. Airbus A320 izgube celotnega letala. Aviation Safety, 2. april 2012.
  3. Airbus A320 statistics. Aviation Safety, 2. april 2012.
  4. "JACDEC's Airliner Safety Statistics: Aircraft". JACDEC. 17. maj 2007.
  5. NTSB Accident Database search on A320. NTSB. Pridobljeno 14. aprila 2012.
  6. Katz, Peter (21. oktober 2008). "Glass-Cockpit Blackout". Plane & Pilot. Pridobljeno dne 14. april 2012.
  7. NTSB Safety Recommendation A-08-53 through −55. NTSB, 22 July 2008. Pridobljeno 14. april 2012.
  8. Air Accidents Investigation: 2/2008 G-EUOB. Aaib.gov.uk, 22. oktobra 2005. Pridobljeno 12. januar 2011.
  9. "Specifications Airbus A320". Airbus. Pridobljeno dne 13 February 2012.
  10. "Specifications Airbus A321". Airbus. Pridobljeno dne 13 February 2012.
  11. "Specifications Airbus A319". Airbus. Pridobljeno dne 13 February 2012.
  12. "Specifications Airbus A318". Airbus. Pridobljeno dne 13 February 2012.
  13. "Airbus Aircraft Characteristics". Airbus. June 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 May 2011. Pridobljeno dne 7 June 2011.
  14. "The Airbus A318". Airliners.net. Pridobljeno dne 26 February 2011.
  15. "The Airbus A319". Airliners.net. Pridobljeno dne 26 February 2011.
  16. "The Airbus A320". Airliners.net. Pridobljeno dne 26 February 2011.
  17. "The Airbus A321". Airliners.net. Pridobljeno dne 26 February 2011.
  18. "PW6000". Pratt & Whitney. Pridobljeno dne 26 February 2011. od dne June 2011[slepa povezava]