Airbus A320

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Airbus A320
Adria je bila ena izmed prvih uporabnic A320
Vloga ozkotrupno, enonadstropno potniško letalo
Proizvajalec/-ci Airbus
Krstni polet 22. februar 1987
Uveden 28. marec 1988
Status v uporabi
Glavni uporabnik Lufthansa, WizzAir, Air France, British Airways, Swiss Air
Število izdelanih 5597 do maja 2013
Cena programa 88,3 milijone $ (58 milijonov €)

Airbus A320 je enonadstropno, ozkotrupno, dvomotorno reaktivno potniško letalo, ki ga proizvaja podjetje Airbus. Spada v družino letal A320, ki jo sestavljajo poleg osnovnega modela še: A318, A319 in A321. Vsa omenjena letala imajo enako krilo. Krstni polet je bil 22. februarja 1987, in naslednje leto, 28. marca 1988, je Air France prejela prvi A320. A320 uporablja tudi veliko nizkocenovnih prevoznikov. Med prvimi kupci in operaterji je bila tudi slovenska letalska družba Adria Airways, ki je imela na začetku nekaj "porodnih" težav z letalom. A320 je od takrat postal eno najbolj uporabljanih in varnih letal. Število potnikov je od 107 pri najmanjšem A318, 124-156 pri A319, 150-180 pri A320 in 185-220 pri A321. Dolet letala je do okrog 6000 kilometrov, nove verzije NEO bodo imele okrog 15% večji dolet z bolj ekonomičnimi motorji.

A320 v primerjavi s predhodniki uporablja več računalniških sistemov. Je prvo potniško letalo z digitalnim sistemom krmiljenja fly-by-wire in "sidestick" kontrolno palico. Računalnik pretvori pilotove signale v digitalne in v nekaterih primerih prepreči nevarne situacije.

Adria ima trenutno v uporabi dva Airbusa A319-132. V preteklosti jih je naročila pet A320, dva so preklicali pred dobavo. Vsi Adriini Airbusi so bili naročeni z IAE V2500 turboventilatorskimi motorji. Dva A320 so prodali in sta najverjetneje še v uporabi.

Čeprav je Boeing 737 najbolj prodajani tip letala na svetu, A320 bistveno ne zaostaja. Do junija 2013 je bil izdelanih več kot 5.600 letal od 9.800 naročenih. Njegov tekmec Boeing 737, ki je v proizvodnji dlje časa, trenutno beleži 7.600 izdelanih letal.

Za pogon sta na voljo dva motorja: ameriško-francoski CFM56 ali pa IAE V2500, pri najmanjši verziji A318 pa tudi Pratt & Whitney PW6000.

10. decembra 2010 so začeli z razvojem nove različice 320NEO (New Engine Option), ki bo imela nove motorje CFM International LEAP-X ali Pratt & Whitney PW1000G - turbofan z reduktorjem. Z novimi krilci, imenovanimi sharklets, in novimi motorji naj bi dosegli 15% manjšo porabo goriva in precej manjše izpuhe dušikovih oksidov. Ameriški Boeing je odgovoril z novim 737 imenovanim MAX, ki bo imel Leap-X motorje, PW1000G je namreč prevelik za 737.

Trenutno je večina dobavljenih letal še v uporabi, v prihodnosti lahko pričakujemo konverzije letal v tovorna letala, kar je običajna praksa za starejša letala. Tovorni A320 bo lahko tovoril okrog 20 ton tovora.

Obstaja tudi luksuzna različica A319CJ, ki ima večje rezervoarje s skoraj dvakrat večjim doletom.

Varnost v družini A320[uredi | uredi kodo]

Letalski tehnik izvaja predvzletni pregled letala Airbus A320.

Airbus A320 je eno izmed najvarnejših potniških letal. Celotna družina letal Airbus 320 je bila vpletena v 59 letalskih incidentov, med katerimi je bilo popolnoma uničenih 23 letal, s skupaj 789 žrtvami (stanje aprila 2012).[1][2][3][4][5] V ZDA in Združenem kraljestvu je bilo do leta 2008 zabeleženo tudi najmanj 50 incidentov izgube zaslonske slike v kabinskih prikazovalnikih pilotov.[6][7][8]

Vse različice družine A320 (A318, A319, A320 in A321) so opremljene z naprednimi varnostnimi sistemi. Tako imajo npr. vsa letala turbino RAT (Ram Air Turbine), ki je shranjena pod levim krilom in se samodejno aktivira v primeru okvare obeh motorjev ter tako dovaja nujno potrebno električno energijo v pilotsko kabino, kar omogoči delovanje osnovnih instrumentov, da postane letalo dokaj nadzorljivo. V primeru okvare motorjev pa A320 sicer lahko doseže drsno (jadralno) razmerje 1:20 (izgubi 1 km višine na 20 km, ki jih preleti vodoravno). Tako lahko v primeru okvare obeh motorjev na višini 12 000 m preleti še okoli 240 km in varno pristane na letališču. Pilot lahko dokazano z letalom zasilno pristane tudi na vodi, kar je leta 2009 dokazal pilot Sullenberger na reki Hudson pri New Yorku po kratkem jadranju. Letalu sta namreč zaradi trka s pticami odpovedala oba motorja.

Nevarno stanje v letalstvu je tudi dekompresija (padec tlaka v kabini). Lahko je:

  • eksplozivna (zrak uide iz letala v manj kot 0,5 sekunde in lahko pri tem povzroči poškodbe pljuč)
  • rapidna (zrak uide hitro, a še vedno lahko zapusti pljuča brez poškodb)
  • gradualna (ta je najbolj problematična, saj nastopi počasi in je pogosto ne opazimo, dokler se ne pojavijo simptomi hipoksije - pomanjkanja kisika v možganih, a takrat je lahko že prepozno - primer je let Helios 522 v Atene)

Na višini 12.000 metrov ima povprečen odrasel le okoli 20 sekund uporabne zavesti, zato si mora čim prej nadeti kisikovo masko, ki se samodejno aktivira in iz kemičnega generatorja proizvaja 100% kisik, in počakati na zasilni spust pod najmanj 3.000m (sprejemljivo višino za dihanje), če se le da, pa še nižje.

Pri zasilnem pristanku je potrebno poslušati navodila kabinskega osebja in zavzeti položaj za trk. Pri evakuaciji se po odprtju vrat v 5 sekundah napihne evakuacijski tobogan, po katerem lahko letalo zapustijo vsi potniki v manj kot minuti. Pod sedežom je tudi rešilni jopič z lučko in piščalko. V primeru požara pri evakuaciji sledimo zasilnim lučkam, ki nas vodijo proti izhodu. Kabinsko osebje ima tudi zaščitne obleke in maske v primeru dima in strupenih plinov. Vsa letala imajo tudi sistem TCAS (Traffic Colission Avoidance System), sistem za preprečevanje trkov v zraku, ki deluje na podlagi transponderja (oddajnika) in pilotom v primeru nevarnosti ukaže, naj se naglo vzpenjajo ali spuščajo. Prav tako je letalo opremljeno tudi s sistemom GPWS (Ground Proximity Warning System), ki preprečuje trk v teren (goro, tla, morje). Pilota opozarja, če se nekontrolirano spusti več kot 800 m (2500ft) do površja (deluje na podlagi radarskih valov) in mu ukaže, naj se naglo dvigne, ali pa če zazna, da letalo takoj po vzletu naglo izgublja višino. V primeru padca letala je le-to opremljeno z dvema črnima skrinjicama. Ena snema pogovore v pilotski kabini (Flight Voice Recorder), druga pa podatke o letu (Flight Data Recorder). Preživita lahko ogromno silo trka in izpostavljenost temperaturam do 2.500 stopinj Celzija tudi do 12 ur.

Tehnične specifikacije[uredi | uredi kodo]

Airbus A320 Wizzair med zaviranjem na stezi.
Airbus A320 kokpit (cockpit).
Družina Airbus A320
A318-100 A319-100 / A319LR / A319CJ A320-200 A321-200
Posadka 2
Kapaciteta 132 (1 razred)
117 (1 razred)
107 (2 razreda)
156 (1 razred)
134 (1 razred)
124 (2 razreda)
180 (1 razred)
164 (1 razred)
150 (2 razreda)
220 (1 razred)
199 (1 razred)
185 (2-razreda)
Tovor 21,21 m3 (749 cu ft) 27,62 m3 (975 cu ft)
4× LD3-46
37,41 m3 (1.321 cu ft)
7× LD3-46
51,73 m3 (1.827 cu ft)
10× LD3-46
Dolžina 31,44 m (103 ft 2 in) 33,84 m (111 ft 0 in) 37,57 m (123 ft 3 in) 44,51 m (146 ft 0 in)
Razpon kril 34,10 m (111 ft 11 in)
Površina kril 122,6 m2 (1.320 sq ft)
Naklon kril 25 stopinj
Višina 12,51 m (41 ft 1 in) 11,76 m (38 ft 7 in)
Širina kabine 3,70 m (12 ft 2 in)
Širina trupa 3,95 m (13 ft 0 in)
Višina trupa 4,14 m (13 ft 7 in)
Prazna teža (OEW) 39.500 kg (87.100 lb) 40.800 kg (89.900 lb) 42.600 kg (93.900 lb) 48.500 kg (106.900 lb)
Teža brez goriva (MZFW) 54.500 kg (120.200 lb) 58.500 kg (129.000 lb) 62.500 kg (137.800 lb) 73.800 kg (162.700 lb)
Maks. pristajalna teža 57.500 kg (126.800 lb) 62.500 kg (137.800 lb) 66.000 kg (146.000 lb) 77.800 kg (171.500 lb)
Maks. vzletna teža 68.000 kg (150.000 lb) 75.500 kg (166.400 lb) 78.000 kg (172.000 lb) 93.500 kg (206.100 lb)
Potovalna hitrost Mach 0,78 (828 km/h/511 mph at 11,000 m/36,000 ft)
Največja hitrost Mach 0,82 (871 km/h/537 mph at 11.000 m/36.,000 ft)
Dolet 3.100 nmi (5.700 km),
3.200 nmi (5.900 km)z sharklets
3.600 nmi (6.700 km),
3.700 nmi (6.900 km) z sharklets
3.100 nmi (5.700 km),
3.300 nmi (6.100 km) z sharklets
3.000 nmi (5.600 km),
3.200 nmi (5.900 km) z sharklets
Vzletna dolžina 1.828 m (5.997 ft) 2.164 m (7.100 ft) 2.090 m (6.860 ft) 2.560 m (8.400 ft)
Kapaciteta goriva 24.210 L (6.400 US gal) 24.210 L (6.400 US gal) standard
30.190 L (7.980 US gal) optional
24.050 L (6.350 US gal) standard
30.030 L (7.930 US gal) optional
Višina leta 12.000 m (39.000 ft)
A319 CJ and A321: 12.500 m (41.000 ft)
Motorji (×2) CFM International CFM56-5 series
Pratt & Whitney PW6000 series IAE V2500 series
Potisk motorjev (×2) 96–106 kN (22.000–24.000 lbf) 98–120 kN (22.000–27.000 lbf) 111–120 kN (25.000–27.000 lbf) 133–147 kN (30.000–33.000 lbf)

Source: Airbus,[9][10][11][12][13] Airliners.net,[14][15][16][17] Pratt & Whitney[18]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Airbus A320 occurrences. Aviation Safety, 2. april 2012.
  2. ^ Airbus A320 izgube celotnega letala. Aviation Safety, 2. april 2012.
  3. ^ Airbus A320 statistics. Aviation Safety, 2. april 2012.
  4. ^ "JACDEC's Airliner Safety Statistics: Aircraft". JACDEC. 17. maj 2007. 
  5. ^ NTSB Accident Database search on A320. NTSB. Pridobljeno 14. aprila 2012.
  6. ^ Katz, Peter (21. oktober 2008). "Glass-Cockpit Blackout". Plane & Pilot. Pridobljeno dne 14. april 2012. 
  7. ^ NTSB Safety Recommendation A-08-53 through −55. NTSB, 22 July 2008. Pridobljeno 14. april 2012.
  8. ^ Air Accidents Investigation: 2/2008 G-EUOB. Aaib.gov.uk, 22. oktobra 2005. Pridobljeno 12. januar 2011.
  9. ^ "Specifications Airbus A320". Airbus. Pridobljeno dne 13 February 2012. 
  10. ^ "Specifications Airbus A321". Airbus. Pridobljeno dne 13 February 2012. 
  11. ^ "Specifications Airbus A319". Airbus. Pridobljeno dne 13 February 2012. 
  12. ^ "Specifications Airbus A318". Airbus. Pridobljeno dne 13 February 2012. 
  13. ^ "Airbus Aircraft Characteristics". Airbus. June 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 May 2011. Pridobljeno dne 7 June 2011. 
  14. ^ "The Airbus A318". Airliners.net. Pridobljeno dne 26 February 2011. 
  15. ^ "The Airbus A319". Airliners.net. Pridobljeno dne 26 February 2011. 
  16. ^ "The Airbus A320". Airliners.net. Pridobljeno dne 26 February 2011. 
  17. ^ "The Airbus A321". Airliners.net. Pridobljeno dne 26 February 2011. 
  18. ^ "PW6000". Pratt & Whitney. Pridobljeno dne 26 February 2011.  od dne June 2011[slepa povezava]