Alija Izetbegović

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Alija Izetbegović
Portret
Alija Izetbegović
Rojstvo8. avgust 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][…]
Šamac[d], Kraljevina Jugoslavija
Smrt19. oktober 2003({{padleft:2003|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[2][3][4] (78 let)
Sarajevo
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Bosnia and Herzegovina.svg Bosna in Hercegovina
Poklicodvetnik, filozof, politik, pisatelj, politični komisar
PodpisAlija Izetbegović signature.gif

Alija Izetbegović, bosanski aktivist, politik,pisatelj, odvetnik, filozof, predsednik Republike Bosne in Hercegovine, * 8. avgust 1925, Bosanski Šamac, Kraljevina SHS, † 19. oktober 2003, Sarajevo, BiH.

Izetbegović se je rodil v Bosanskem Šamcu v družino nekdanjih posestnikov, leta 1861 priseljenih iz Beograda.[5] Družina se je leta 1928 preselila v Sarajevo, kjer je Izetbegović dokončal moško realko.

V svoji mladosti se je boril za pravice muslimanov za svojo vero. S svojimi 16 leti se je pridružil organizaciji Mladi muslimani v Sarajevu in nato kolaboracionistični nemški SS diviziji Waffen-SS Handschar. Zaradi svojega fašističnega in antikomunističnega delovanja je bil dvakrat zaprt. Prvič je bil s tremi leti zaporne kazni leta 1946 zaradi delovanja v islamskem časopisu Mudžahid, kjer je pisal o islamu in Muslimanih v Jugoslaviji, drugič leta 1983 s šestimi leti zaporne kazni v režiranem procesu. Po odsluženih petih letih in osmih mesecih je bil leta 1988 izpuščen iz zapora. Med tem časom so izšli njegovi spisi Bilješke iz zatvora: 1983-1988, ki so analiza najmočnejših ideologij 20. stoletja, med njimi tudi komunizma, fašizma, kapitalizma in njihov odnos do islama.

Alija Izetbegović je umrl v starosti 78 let. Njegov pogreb je spremljalo več tisoč ljudi.[6] Poklonili so se mu tudi številni tuji diplomati. Richard Holbrooke je na njegovem pogrebu izrekel: »Če ne bi bilo Alije Izetbegovića, danes ne bi bilo Bosne in Hercegovine!«. Na svojo željo je bil pokopan na sarajevskem pokopališču Kovaći, ob borcih v vojni za Bosno in Hercegovino.

Je prejemnik številnih nagrad med drugimi tudi nagrade Centra za demokracijo iz Washingtona, naslova častnega doktorja prava za zaščito ljudi in boj za mir s strani Carigrajske univerze.

Njegov sin Bakir Izetbegović je bil od leta 2010 do 2018 član predsedstva Bosne in Hercegovine.

Njegova najpomembnejša dela[uredi | uredi kodo]

  • Islam med vzhodom in zahodom, 1996
  • Islamska deklaracija, 1990
  • Moj beg v prostost, 1999
  • Spomini – avtobiografija, 2000

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Find a Grave — 1995.
  3. 3,0 3,1 Munzinger-Archiv — 1913.
  4. Brockhaus Enzyklopädie
  5. "Izetbegović: Moja porodica je posjedovala Adu Ciganliju, a dedo je tokom Prvog svjetskog rata spasio niz Srba". Depo.ba (bosanščina). 31. 7. 2015.
  6. http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_depth/photo_gallery/3204735.stm - Fotoreportaža z Izetbegovićevega pogreba

Znanje povezave[uredi | uredi kodo]