Alija Izetbegović

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Alija Izetbegović
Portret
Alija Izetbegović
Rojstvo 8. avgust 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})
Šamac
Smrt 19. oktober 2003({{padleft:2003|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (78 let)
Sarajevo
Državljanstvo Flag of Bosnia and Herzegovina.svg Bosna in Hercegovina
Poklic odvetnik, filozof, politik, pisatelj in politični komisar

Alija Izetbegović, bosanski aktivist, politik, pisatelj, odvetnik, filozof, prvi predsednik Bosne in Hercegovine, * 8. avgust 1925, Bosanski Šamac, Kraljevina SHS, † 19. oktober 2003, Sarajevo, BiH.

Rodil se je v Bosanskem Šamcu, kjer je končal moško realko. V prvi polovici 19. stoletja so bili njegovi predniki pregnani iz Beograda. Odvzeli so jim zemljo, pregnali so jih na podlagi zakona, ki je preprečeval življenje muslimanov, židov in romov v Beogradu.

V svoji mladosti se je boril za pravice muslimanov za svojo vero. S svojimi 16 leti se je pridružil organizaciji Mladi muslimani v Sarajevu. Zaradi svojega antikomunističnega delovanja je bil dvakrat zaprt. Prvič je bil s tremi leti zaporne kazni leta 1946 zaradi delovanja v islamskem časopisu Mudžahid, kjer je pisal o islamu in Muslimanih v Jugoslaviji, drugič leta 1983 s šestimi leti zaporne kazni v režiranem procesu. Po odsluženih petih letih in osmih mesecih je bil leta 1988 izpuščen iz zapora. Med tem časom so izšli njegovi spisi Bilješke iz zatvora: 1983-1988, ki so analiza najmočnejših ideologij 20. stoletja, med njimi tudi komunizma, fašizma, kapitalizma in njihov odnos do islama.

Alija Izetbegović je umrl v starosti 78 let. Njegov pogreb je spremljalo več tisoč ljudi.[1] Poklonili so se mu tudi številni tuji diplomati. Richard Holbrooke je na njegovem pogrebu izrekel: »Če ne bi bilo Alije Izetbegovića, danes ne bi bilo Bosne in Hercegovine!«. Na svojo željo je bil pokopan na sarajevskem pokopališču Kovaći, ob borcih v vojni za Bosno in Hercegovino.

Je prejemnik številnih nagrad med drugimi tudi nagrade Centra za demokracijo iz Washingtona, naslova častnega doktorja prava za zaščito ljudi in boj za mir s strani Carigrajske univerze.

Njegova najpomembnejša dela[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_depth/photo_gallery/3204735.stm - Fotoreportaža z Izetbegovićevega pogreba

Znanje povezave[uredi | uredi kodo]