Alija Izetbegović

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Alija Izetbegović
Portret
Alija Izetbegović
Rojstvo8. avgust 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][…]
Šamac[d], Kraljevina Jugoslavija
Smrt19. oktober 2003({{padleft:2003|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[2][3][4] (78 let)
Sarajevo, Bosna in Hercegovina
DržavljanstvoFlag of Bosnia and Herzegovina.svg Bosna in Hercegovina
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicodvetnik, filozof, politik, pisatelj, politični komisar
PodpisAlija Izetbegović signature.gif

Alija Izetbegović, bosanski aktivist, politik, pisatelj, odvetnik, filozof, predsednik Republike Bosne in Hercegovine, * 8. avgust 1925, Bosanski Šamac, Kraljevina SHS, † 19. oktober 2003, Sarajevo, BiH.

Izetbegović se je rodil v Bosanskem Šamcu v družino nekdanjih posestnikov, leta 1861 priseljenih iz Beograda.[5] Družina se je leta 1928 preselila v Sarajevo, kjer je Izetbegović dokončal moško realko.

V svoji mladosti se je boril za pravice muslimanov za svojo vero. S svojimi 16 leti se je pridružil organizaciji Mladi muslimani v Sarajevu in nato kolaboracionistični nemški SS diviziji Waffen-SS Handschar. Zaradi svojega fašističnega in antikomunističnega delovanja je bil dvakrat zaprt. Prvič je bil s tremi leti zaporne kazni leta 1946 zaradi delovanja v islamskem časopisu Mudžahid, kjer je pisal o islamu in Muslimanih v Jugoslaviji, drugič leta 1983 s šestimi leti zaporne kazni v režiranem procesu. Po odsluženih petih letih in osmih mesecih je bil leta 1988 izpuščen iz zapora. Med tem časom so izšli njegovi spisi Bilješke iz zatvora: 1983-1988, ki so analiza najmočnejših ideologij 20. stoletja, med njimi tudi komunizma, fašizma, kapitalizma in njihov odnos do islama.

Alija Izetbegović je umrl v starosti 78 let. Njegov pogreb je spremljalo več tisoč ljudi.[6] Poklonili so se mu tudi številni tuji diplomati. Richard Holbrooke je na njegovem pogrebu izrekel: »Če ne bi bilo Alije Izetbegovića, danes ne bi bilo Bosne in Hercegovine!«. Na svojo željo je bil pokopan na sarajevskem pokopališču Kovaći, ob borcih v vojni za Bosno in Hercegovino.

Je prejemnik številnih nagrad med drugimi tudi nagrade Centra za demokracijo iz Washingtona, naslova častnega doktorja prava za zaščito ljudi in boj za mir s strani Carigrajske univerze.

Njegov sin Bakir Izetbegović je bil od leta 2010 do 2018 član predsedstva Bosne in Hercegovine.

Njegova najpomembnejša dela[uredi | uredi kodo]

  • Islam med vzhodom in zahodom, 1996
  • Islamska deklaracija, 1990
  • Moj beg v prostost, 1999
  • Spomini – avtobiografija, 2000

Viri[uredi | uredi kodo]

Znanje povezave[uredi | uredi kodo]