Kraljevina Jugoslavija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kraljevina Jugoslavija
Краљевина Југославија
Kraljevina Jugoslavija

1929 — 1943 (1945)
Zastava Grb
Himna
Bože pravde, Lijepa naša domovino in Naprej zastava slave
Glavno mesto Beograd
Jeziki srbski, hrvaški, slovenski
Vlada ustavna monarhija
kralj
 -  192134 Aleksander I. Karađorđević
 -  193441 (v eksilu 194145) Peter II. Karađorđević
regent
 -  193441 Pavel Karađorđević
Zgodovinsko obdobje med svetovnima vojnama
 -  ustanovitev 1929
 -  šestojanuarska diktatura
 -  aprilska vojna april, 1941
 -  razglasitev republike 1945
Površina
 -  1931 247.542 km²
Prebivalstvo
 -  1931 (ocena) 13.934.038 
     Gostota 56,3 /km²)
Valuta dinar

Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Formalno je bila ukinjena po drugi svetovni vojni, ko je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev Federativne ljudske republike Jugoslavije.

Šestojanuarska diktatura[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: šestojanuarska diktatura.

V hudi politični krizi je 6. januarja 1929 kralj Aleksander I. Karađorđević razveljavil ustavo, razpustil parlament in prevzel oblast. Vlada, ki jo je vodil general Živković, je bila odgovorna neposredno kralju. Značilnosti šestojanuarske diktature so bile neomejena oblast kralja in razpustitev političnih strank.

Upravna reforma države[uredi | uredi kodo]

3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo in razdeljena na 9 administrativnih enot, imenovanih banovina:

Banovine Kraljevine Jugoslavije
  1. 1. Dravska (sedež Ljubljana),
  2. 2. Savska (sedež Zagreb),
  3. 3. Primorska (sedež Split),
  4. 4. Vrbaška (sedež Banja Luka),
  5. 5. Zetska (sedež Cetinje),
  6. 6. Drinska (sedež Sarajevo),
  7. 7. Donavska (sedež Novi Sad),
  8. 8. Moravska (sedež Niš),
  9. 9. Vardarska (sedež Skopje).

Mesto Beograd je imelo skupaj s primestji Zemunom in Pančevim status samostojne administrativne enote (prefekture).

Meje banovin praviloma niso spoštovale zgodovinskih in narodnostnih mej; Bela krajina je tako nekaj časa spadala pod Savsko banovino.

Vsiljena ustava[uredi | uredi kodo]

Septembra 1931 je kralj izdal novo (»oktroirano« ali vsiljeno, ker ni bilo parlamenta, ki bi jo lahko sprejel) ustavo, s katero je Kraljevina Jugoslavija postala ustavna dedna kraljevina z dinastijo Karađorđević na čelu. Ustava govori o enem »jugoslovanskem« narodu. Uveden je bil dvodomni parlament, sestavljen iz senata in poslanske zbornice. Poseben zakon je dovoljeval ustanavljanje političnih strank, ki pa niso smele delovati »na verski, plemenski ali pokrajinski osnovi«.

Atentat v Marseillu[uredi | uredi kodo]

9. oktobra 1934 so pripadniki ustaškega gibanja, ki ga je podpirala fašistična Italija, na državniškem obisku v Marseillu izvedli atentat na kralja Aleksandra. Ker prestolonaslednik Peter II. Karađorđević še ni bil polnoleten, ga je nadomeščal stric, knez Pavel Karađorđević.

Cvetković-Maček[uredi | uredi kodo]

Decembra 1938 so bile volitve, po katerih je postal predsednik vlade Dragiša Cvetković, podpredsednik pa Vladimir Maček (HSS). 26. avgusta 1939 sta podpisala sporazum, po katerem sta bili Savska in Primorska banovina združeni v veliko Banovino Hrvaško. V tem času je nastajala tudi zamisel o banovini Sloveniji.

Trojni pakt in nemiri[uredi | uredi kodo]

Demonstracije proti Trojnemu paktu, Beograd, 27. marec 1941

Kraljevina Jugoslavija je 25. marca 1941 na Dunaju podpisala pristop k trojnemu paktu in se tako pridružila fašističnim silam. Hitler naj bi regentu Pavlu obljubil izhod na Egejsko morje in pristanišče Solun.

Dva dni kasneje, 27. marca, so zaradi pristopa k trojnemu paktu v Beogradu izbruhnile demonstracije. Skupina proangleško usmerjenih častnikov in politikov, oprta na proteste , je izvedla državni udar. Zrušila je kneza Pavla in za polnoletnega razglasila Petra II. kot kralja. Vodenje vlade je prevzel letalski general Dušan Simović. Tako je država dejansko izstopila iz fašističnega tabora.

2. svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Razkosanje Jugoslavije

6. aprila 1941 je Nemčija brez vojne napovedi napadla Kraljevino Jugoslavijo in Grčijo. S tem se je na tem ozemlju začela druga svetovna vojna, ki je trajala štiri leta. Nemška letala so začela bombardirati Beograd, vojska pa je začela izvajati operacije po načelih bliskovite vojne. Na jugoslovansko ozemlje so začele prodirati tudi italijanske in madžarske enote. Jugoslovanska vojska je kapitulirala 17. aprila, Grčija pa 21. aprila. Okupatorji so iz Jugoslavije odpeljali 374.000 ujetnikov, državo pa so si razdelili Nemci, Italijani, Bolgari in Madžari.

Vojna na Slovenskem[uredi | uredi kodo]

Na Slovenskem je vojna tedaj trajala le šest dni. Večjih opustošenj ni bilo. Oddelki nemške 2. armade so prodirali proti Varaždinu, Zagrebu in Karlovcu, oddelki italijanske 2. armade pa proti Ljubljani in Kočevju. Pri obrambi je imela jugoslovanska kraljeva vojska obmejne enote in 7. armado. Okoli 3.000 prostovoljcev je bilo pripravljenih se upreti.