Dravska banovina

Dravska Banovina Dravska banovina Дравска бановина
Del Kraljevine Jugoslavije|Banovina Kraljevina Jugoslavija
1929–1941
Zastava Grb
Dravska Banovina (rdeče) znotraj Kraljevine Jugoslavije (svetlo rumeno)
Glavno mesto	Ljubljana
Površina
• 1931	15.849 km2
Prebivalstvo
• 1921	1,060,356
• 1931	1,144,298
Vlada
• Tip	Avtonomna banovina
Kralj
• 1929–1934	Aleksander I Karadžordžević|Aleksander I
• 1934–1941	Peter II Karađorđević|Peter II
Ban
• 1929–1930	Dušan Sernec
• 1935–1941	Marko Natlačen
Zgodovinsko obdobje	Obdobje med obema vojnama
• Ustanovitev	3. oktober 1929
• Jugoslovanska ustava leta 1931	3. september 1931
• Aprilska vojna	16. april 1941
Predhodnik Naslednik Vojvodina Kranjska Tretji Rajh Kraljevina Italija Kraljevina Madžarska
Danes del	Slovenija, Hrvaška

Drávska banovína je bila od leta 1929 do 1941 upravna enota na delu ozemlja današnje Slovenije. Kot ena izmed devetih banovin, upravnih enot Kraljevine Jugoslavije, je bila ustanovljena 3. oktobra 1929 po uvedbi šestojanuarske diktature jugoslovanskega kralja Aleksandra. Pri tem niso povsod upoštevali narodnostnih in zgodovinskih meja (Dravska banovina nekaj časa denimo ni vključevala Bele krajine). Imela je sedež v Ljubljani in bila nadalje razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast. Vodil jo je ban, ki ga je imenoval kralj s pomočjo banskega sveta. Ko so leta 1939 ustanovili avtonomno banovino Hrvaško, so se začele pojavljati podobne zahteve po banovini Sloveniji.

Z nemško, italijansko, madžarsko in hrvaško okupacijo je bila Dravska banovina leta 1941 razpuščena v času bana Marka Natlačena.

Meje

V skladu z ustavo Kraljevine Jugoslavije iz leta 1931 je Dravska Banovina omejena s črto, ki poteka od točke, kjer severna meja okrožja Čabar seka državno mejo, nato sledi državni meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko do točke, kjer državna meja z Madžarsko doseže reko Muro (severovzhodno od Čakovca). Od reke Mure meja banovine sledi vzhodni in nato južni meji okrožij Lendava, Ljutomer, Ptuj, Šmarje, Brežice, Krško, Novo Mesto, Metlika, Črnomelj, Kočevje in Logatec, vključno z vsemi omenjenimi okrožji.

Tudi leta 1931 je bila občina Štrigova (danes na Hrvaškem) ločena od okrožja Čakovec in preostalega Medmurja ter vključena v okrožje Ljutomer v Dravski banovini.

Administracija

Dravska banovina je bila upravno razdeljena na 29 srezov:

• Brežice
• Celje
• Celje (mesto)
• Črnomelj
• Dolnja Lendava
• Dravograd
• Gornji Grad
• Kamnik
• Kočevje
• Konjice
• Kranj
• Krško
• Laško
• Litija
• Logatec
• Ljubljana
• Ljubljana (mesto)
• Ljutomer
• Maribor, desni breg
• Maribor, levi breg
• Maribor (mesto)
• Metlika
• Murska Sobota
• Novo Mesto
• Ptuj
• Ptuj (mesto)
• Radovljica
• Slovenj Gradec
• Šmarje

Konec

Leta 1941 so sile osi med drugo svetovno vojno zasedle Dravsko Banovino, ki je bila v veliki meri razdeljena med nacistično Nemčijo in fašistično Italijo, medtem ko je Madžarska priključila Prekmurje, Neodvisna država Hrvaška pa je priključila nekaj manjših obmejnih območij.

Po drugi svetovni vojni je bila regija z delom Julijske krajine ponovno ustanovljena kot federativna država Slovenija znotraj federacije druge Jugoslavije.

Bani Dravske banovine

• Dušan Sernec – 9. oktobra 1929, pomočnik Otmar Pirkmajer
• Drago Marušič – 4. decembra 1930
• Dinko Puc – 9. februarja 1935
• Marko Natlačen – 10. septembra 1935

Zunanje povezave

• Jože Žontar: Splošna okrajna uprava v Sloveniji v letih 1918 do 1941 (PDF), Arhivi 26 (2003) št. 1, str. 133-138.