Celjska grofija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Celjska grofija
Grafschaft Cilli
1341–1456
Grb Celjska grofija
Grb
Posesti v 15. stoletju:   kneževina: Celjska in Ortenburška (od 1418)   fevdi
Posesti v 15. stoletju:
  kneževina: Celjska in Ortenburška (od 1418)
  fevdi
Statusgrofija
Glavno mestoCelje
Vladagrofija
Zgodovinska dobapozni srednji vek
• cesarska neposrednost
    potrjena
1341
• pridobljeno: Ortenburška grofija
1418
• knez Ulrik II. umorjen
1456
+
Predhodnice
Naslednice
Vojvodina Štajerska
Vojvodina Štajerska

Celjska grofija (nemško Grafschaft Cilli) je bila srednjeveška grofija na ozemlju sedanje Slovenije. Vladali so ji Celjski grofje.[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nastanek[uredi | uredi kodo]

Celjska grofija je nastala po tem, ko so gospodje Žovneški podedovali ozemlja na slovenskem. Nenehno so pridobivali zemljo s strateškimi porokami in zvestobo svojemu neposrednemu podaniku, avstrijskim Habsburžanom. Celjski grof Herman II. je bil tudi tast ogrskemu kralju Sigismundu, ki je sčasoma postal cesar Svetega rimskega cesarstva in je svojemu tastu podelil več fevdov v Slavoniji in na Hrvaškem. Po Sigismundu je luksemburška linija izumrla in Habsburžani so nasledili cesarja, kar je dodatno okrepilo celjske grofe.

Konec[uredi | uredi kodo]

Zadnjega pokneženega grofa Ulrika II. je leta 1456 umorila frakcija na Madžarskem brez naslednika. Njegovo posest znotraj cesarstva so podedovali avstrijski Habsburžani, medtem ko je njegovo posest zunaj cesarstva podedovala madžarska krona, ki je manj kot stoletje kasneje leta 1556 pod Ferdinandom I. tudi prešla pod habsburško oblast.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Štih, Peter (1. januar 2010), XVII. The Counts Of Cilli, The Issue Of Their Princely Authority And The Land Of Cilli (v angleščini), Brill, doi:10.1163/ej.9789004185913.i-463.60, ISBN 978-90-04-18770-2