Mejni grof

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine. Naslov je v nekaterih fevdalnih rodbinah imperija postal dedni. Naslov so tako nekatere vladarske rodbine v nekaterih delih cesarstva nosile vse do ukinitve imperija leta 1806 (npr.: Mejna grofija Brandenburg, Mejna grofija Baden).


Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Etimološko ima naziv "mejni grof" osnovo v slovenskem prevodu nemškega plemiškega naziva (nemško 'Markgraf' , ki pa je sestavljen iz besede Mark, s pomenom "mejna krajina (območje)" ali marka, ki ji je dodana beseda graf, ki pomeni plemiški naziv "grof".

Mejni grof (markgraf) je na začetku, v srednjem veku, deloval kot vojaški guverner karolinške mejne krajine " ali marke. Zaradi teritorialne celovitosti meja suverenega vladarja ali cesarja, je bilo za državno varnost pomembno, da je suveren imenoval vazala (bodisi grofa ali drugeja plemiča, katerih ozemlje je bilo na meji, za mejnega grofa, in mu s tem dal večjo odgovornost za čuvanje meje.

Večja izpostavljenost mejne pokrajine vojaški nevarnosti ali invaziji je zahtevala, da se je mejnemu grofu zagotovilo večje vojaške sile in večjo avtonomijo delovanja (politično in vojaško), od tistih, ki je bila dodeljena drugim plemičem v kraljevini ali cesarstvu. Tako so mejni grofje običajno imeli sorazmerno večjo politično-vojaško moč kot drugi plemiči. Mejni grofje so vzdrževali večje oborožene sile in utrdbe, potrebne za odvračanje invazije, kar je povečalo njihovo politično moč in neodvisnost v odnosu do monarha.

Večina mejnih krajin ali mark in njihovih mejnih grofov je nastala ob vzhodni meji Karolinškega imperija in njegovega naslednika Svetega rimskega cesarstva. Marke so izgubile svoj prvenstveno vojaški pomen kot mejni teritorij v srednjem veku, vendar so rodbine mejnih grofov postopno spremenile svoje marke v nasledstvene fevde in velikokrat tudi v teritorij imenovan Vojvodine.

Ena takšna v začetku marka (mejna Krajina) se je postopno razvila v eno najmočnejših držav v Srednji Evropi: Mejna grofija Avstrija. Njeni vladarji, Habsburžani, so sčasoma dobili de facto monopol pri voljenju cesarjev Svetega rimskega cesarstva. Podedovali so tudi številne vojvodine v glavnem v Vzhodni Evropi in Burgundsko vojvodino. Avstrija je bila na začetku imenovana v latinščini Marchia Orientalis, torej kot "vzhodna mejna krajina", ker je takratno ozemlje sedanje Spodnje Avstrije predstavljalo najbolj vzhodni del Svetega rimskega cesarstva, ki pa se je kasneje razširil na ozemlje Ogrov in Slovanov. Marchia Orientalis se je preimenovala v Ostmark, kar pa je bilo nato preoblikovano v ime Ostarrîchi. Naslednja marka na jugo-vzhodu je nastala kot Štajerska, ki je do danes ohranila ime kot Steiermark.

Jugovzhodne marke[uredi | uredi kodo]

Rang[uredi | uredi kodo]

Naslov mejni grof, ko ni bil več vojaška služba, se je razvil v plemiški rang v Svetem (nemškem) rimskem cesarstvu; višji od grof (graf), in je bil enakovreden nazivom kot so Landgrave, Palatinski grof in Pokneženi grof, vendar nižji od Herzog (Vojvoda) in tudi uradno nižji od Fürst.


Prevodi[uredi | uredi kodo]

Etimološko je dediščina mejnih grofov med evropskim plemstvom dala naziv markiz, ki je bil uveden v deželah, kjer nikoli ni bilo mejnih grofij, kot je npr. britanski marquess; v različnih jezikih ima lahko eno ali dve besedi kot npr. : francosko margrave ali marquis. Naziv margrave/marquis je v vseh državah rangiran pod ekvivalentom za "kneza" (Britanija, Francija, Nemčija, Portugalska, Skandinavija, Španija) ali "princ" (Belgija, Italija), vendar vedna nad nazivom "grof".

Žena mejnega grofa je mejna grofica (Markgräfin) v nemščini. V Nemčiji in Avstriji, kjer je bil naziv deden, so ga podedovali vsi sinovi in hčere originalnega nosilca.

Naslov mejni grof je spodaj v tabeli preveden v jezike, ki razlikujejo margrave od marquis, slednje naj bi bil angleški izraz za kontinentalni rang plemiča enakega britanskemu marquess.

Jezik Ekvivalent za mejnega grofa Ekvivalent za mejno grofico
Afrikaanščina Markgraaf/Markies Markgravin/Markiesin
Arabščina مرزبان -
Armenščina Մարզպետ -
Katalonščina Marcgravi/Marquès Marcgravina/Marquesa
Kitaščina 藩侯 / 邊區伯爵 藩侯夫人 / 邊區伯爵夫人
Hrvaščina Markgrof/Markiz Markgrofica/Markiza
Češčina Markrabě/Markýz Markraběnka/Markýza
Danščina Markgreve Markgrevinde
Nizozemščina Markgraaf/Markies Markgravin/Markiezin
Angleščina Marquess Marchioness
Esperanto Margrafo/Markizo Margrafino/Markizino
Estonščina Markkrahv Markkrahvinna
Finščina Rajakreivi/Markiisi Rajakreivitär/Markiisitar
Francoščina Margrave Margrave
Nemščina Markgraf Markgräfin
Grščina Μαργράβος/Μαρκήσιος Μαρκησία
Madžarščina Őrgróf Őrgrófnő
Islandščina Markgreifi Markgreifynja
Italijanščina Margravio/Marchese Margravia/Marchesa
Japonščina 辺境伯 辺境伯夫人 / 辺境伯妃
Korejščina 변경백 변경백부인
Latinščina Marchio Marcisa
Latvijščina Markgrāfs/ Marķīzs Markgrāfiene/ Marķīze
Litvanščina Markgrafas/ Markizas Markgrafienė/ Markizė
Madžarščina Őrgróf/Márki Őrgrófnő/Márkinő
Norveščina Markgreve/ Marki Markgrevinne/ Markise
Perzijščina Marzoban -
Poljščina Margrabia/ Markiz Margrabina/ Markiza
Portugaščina Margrave/Marquês Margravina/Marquesa
Romunščina Margraf -
Slovenščina Mejni grof/ Markiz Mejna grofica/ Markiza
Španščina Margrave/Marqués Margravina/Marquesa
Švedščina Markgreve/ Markis Markgrevinna/ Markisinna
Vietnamščina Hầu -



Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]