Vojvoda

Vojvoda je moški naziv, ki označuje bodisi monarha, ki vlada vojvodstvu, bodisi člana kraljeve družine ali plemstva. Kot vladarji so vojvode uvrščeni pod cesarje, kralje, velike kneze, velike vojvode in nad suverene kneze. Kot kraljeva družina ali plemstvo so uvrščeni pod velike vojvode in nad ali pod kneze, odvisno od države ali določenega naziva. Naziv izvira iz francoske besede duc, ki izvira iz latinske besede dux, 'vodja', izraza, ki se je v republikanskem Rimu uporabljal za vojaškega poveljnika brez uradnega čina, kasneje pa je postal vodilni vojaški poveljnik province. V večini držav je ženski ekvivalent beseda vojvodinja.

Po reformah cesarja Dioklecijana (ki so ločile civilno in vojaško upravo rimskih provinc) je vojvoda postal vojaški poveljnik v vsaki provinci. Naziv dux, heleniziran v doux, se je ohranil v Vzhodnem rimskem cesarstvu, kjer se je ohranil v več kontekstih in je pomenil čin, enakovreden stotniku ali generalu. Kasneje, v 11. stoletju, je bil za mesto vrhovnega poveljnika celotne mornarice uveden naziv Megas Doux.

V srednjem veku je naziv (kot Herzog) najprej pomenil med germanskimi monarhijami. Vojvode so bili vladarji provinc in nadrejeni grofov v mestih, kasneje pa v fevdalnih monarhijah najvišje rangirane kraljeve plemiče. Vojvoda je lahko ipso facto ('sam po sebi') član narodnega plemiškega stanu ali pa tudi ne: v Združenem kraljestvu in Španiji so vsi vojvode tudi plemiči kraljestva, v Franciji so bili nekateri, nekateri pa ne, medtem ko se izraz ne uporablja za vojvodstva drugih narodov, tudi če je obstajala institucija, podobna plemiškemu stanu (npr. grandee, cesarski zbor, madžarska magnatna hiša).

V 19. stoletju so mnogim manjšim nemškim in italijanskim državam vladali vojvode ali veliki vojvode. Trenutno pa, z izjemo Velikega vojvodstva Luksemburg, ni vojvod, ki bi vladali kot monarhi. Vojvoda ostaja najvišji dedni naziv (poleg nazivov, ki jih nosi vladajoča ali prej vladajoča dinastija) na Portugalskem (čeprav je zdaj republika), v Španiji in Združenem kraljestvu. Na Švedskem člani kraljeve družine ob rojstvu prejmejo osebno vojvodstvo. Papež je kot posvetni suveren, čeprav le redko, podelil naziv vojvoda ali vojvodinja osebam za zasluge za Sveti sedež. V nekaterih kraljestvih se je relativni status vojvode in kneza, kot nazivov, ki jih nosijo plemstvo in ne člani vladajočih dinastij, razlikoval – npr. v Italiji in Nemčiji.

Ženska, ki ima v svoji lastnini naziv za takšno vojvodstvo ali je poročena z vojvodo, se običajno imenuje vojvodinja. Kraljica Elizabeta II. pa je bila po izročilu znana kot normanska vojvodinja na Kanalskih otokih in lancasterska vojvodinja v Lancashiru.

V nekdanji Srbiji je bil vojvoda najvišji vojaški čin.

Glej tudi

• Vojvoda (priimek)