Slovenska marka
Slovenska marka, tudi Marka ali Slovenska krajina, v nemških zgodovinskih virih predvsem Windische Mark, v latinskih pa predvsem Vindorum marcha[1] je bila srednjeveška pokrajina na območju današnje Dolenjske in tedaj sestavni del Kranjske.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Nemško ime pokrajine izhaja iz besede Wenden, imena za zahodne Slovane, ki so se naselili v kontaktnem območju Germania Slavica. Srednjeveškonemški izraz Windisch se je nanašal na slovenski jezik, pa tudi na slovanske jezike na splošno.[navedi vir] Ima enako etimologijo kot Wendische, zgodovinski nemški izraz za lužiškosrbsko govoreče prebivalstvo. V 6. in 7. stoletju so bavarski naseljenci izraz uporabljali za označevanje slovanskega (slověnskega) prebivalstva v vzhodnoalpski kneževini Karantaniji. Srednjeveški geografski izraz windisches Land ali Windischland se je nanašal tudi na regijo Slavonijo (Slovenje). V tej rabi je marka opredeljen kot meja ali obmejno območje med dvema državama ali ozemljema.[2]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Ime se pojavlja v 13. stoletju kot Marchia Slavica oziroma Windischmarich, dob. »Slovanska krajina«, kot poimenovanje za del nekdanje Savinjske marke na desnem bregu Save.
Ozemlje Marke je bilo na začetku verjetno del Kranjske krajine, vendar je bilo v 10. stoletju po obnovi frankovske države, ki je sledila umiku Ogrov upravno podrejeno Savinjski marki, oziroma savinjskemu mejnemu grofu in kasneje koroškemu vojvodi.
Najzgodnejše omembe
[uredi | uredi kodo]Fredegarjeva kronika leta 623 omenja Sclavos coinmento Winedorum. Samova plemenska zveza je leta 631 vključevala "vindsko" marko (Marca Vinedorum) vojvode Valuka (Wallucus Dux), ki se je nahajala v vzhodnih Alpah.
Oblikovanje dežele
[uredi | uredi kodo]V 12. in 13. stoletju sta bili Kranjska in Marka ozemeljsko razbiti na več relativno samostojnih teritorialnih gospostev, ki so jih obvladovale močne plemiške družine, ki so tekmovale za prevlado nad čim večjim ozemljem in pravicami. Značilna družina v Marki so bili Višnjegorski. Po več dedovanjih je večina posesti sredi 13. stoletja prešla pod oblast koroškega vojvoda Ulrika III. Spanheimskega, ki je povezal plemstvo Marke in Kranjske in postal deželni gospod.
Marka je bila od 13. stoletja naprej upravno podrejena Kranjski in je z njo predstavljala enotni državni fevd. Pojem Slovenska Marka se je odtlej pretežno uporabljal kot geografsko poimenovanje.
Grofija v Marki in Metliki
[uredi | uredi kodo]Kljub podrejenem položaju in tesnim vezam s kranjskim plemstvom je Marka ohranila ločeno sodstvo oziroma pravno skupnost in je v 14. stoletju tvorila svojo deželo, ki je bila znana kot Grofija v Marki in Metliki. Grofijo so do prehoda pod oblast Habsburžanov upravljali goriški grofje. Habsburžani so deželo kmalu po prevzemu leta 1376 dali v zakup celjskim grofom, ki so ostali dejanski gospodje v Marki in Metliki vse do njihovega izumrtja leta 1456, ko je znova prešla pod Habsburžane in bila dokončno združena s Kranjsko.
Pojem Slovenske Marke in razlikovanje s Kranjsko je v določenih primerih preživelo vse do 20. stoletja, na primer v nazivu Habsburžanov kot deželnih knezov Slovenske Marke.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Valvasor, Janez Vajkard (1688). Opus Insignium Armorumque. str. 9.
- ↑ Dimitz, August (2013). History of Carniola Volume II: From Ancient Times to the Year 1813 with Special Consideration of Cultural Development. Xlibris Corporation. str. 229. ISBN 9781483604114.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Andrej Komac: Od mejne grofije od dežele. Ljubljana, 2006.
- Enciklopedija Slovenije, XI. 1997, 415.
Povezave
[uredi | uredi kodo]| Pokrajine (neformalne) |  | |
|---|---|---|
| Statistične regije | ||
| Volilne enote | ||
Zgodovinske tvorbe | ||
| Rimske province | ||
| Zgodnjesrednjeveške države | ||
| Zgodovinske dežele (Habsburška monarhija) | ||
Cerkvenoupravne enote | ||
| Cerkvene pokrajine | ||
| Škofije | ||
