Karolingi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti

Karolingi so bili frankovska plemiška družina. Ime izvira iz latiniziranega imena začetnika dinastije, Karla Martela, Carolus.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Avtentična upodobitev Karla Velikega na starih frankovskih novcih

Predniki Karolingov so se v frankovski državi uveljavili že v 7. stoletju, ko so na dvoru Merovingov v svoje roke dobili dedni položaj majordoma[1] in naziv dux et princeps Francorum.[navedi vir] Tako so postali de facto vladarji frankovske države, saj so merovinški vladarji postali tako nesposobni za vladanje, da so jih imenovali kar kralji lenuhi.[1] Karel Martel je uspel ponovno združiti razkrojeno merovinško kraljestvo, v bitki pri Poitiersu leta 732 pa je zaustavil prodor Abd Ar Rahmanove muslimanske vojske.[1] Eden od njegovih sinov, Pipin Mali, je leta 751 ob papeževi podpori odstavil zadnjega merovinškega kralja in ga zamenjal na frankovskem prestolu,[1] kar je tudi formalno potrdilo dominanten položaj karolinške dinastije. Poslej so Karolingi stalno podpirali papeško oblast v Italiji in jih zaščitili pred Langobardi.[2] Karolingi so svoj višek doživeli pod vladavino militantnega in sposobnega Karla Velikega (768-814), ki si je v vrsti vojn in diplomatskih pritiskov uspel povsem podrediti Sase, Bavarce, Karantance in Karniolce, Langobarde in majhen del Iberskega polotoka, med tem ko so številna zahodnoslovanska plemena, Avari ter predniki Hrvatov morali priznati njegovo nadoblast.[1][3][1][2]

Brižinski spomeniki so primer zapisa v karolinški minuskuli

S kronanjem Karla Velikega za rimskega cesarja, do katerega je prišlo leta 800, je dinastija dosegla svoj vrh. [1] S tem kronanjem je postalo jasno, da je pričela srednjeveška Evropa oživljati.[4] Dvanajst let kasneje so celo Bizantinci Karla priznali za Zahodnorimskega cesarja.[5] Imperij, ki ga je ustvaril Karel Veliki, še ni bil prava država, saj so politične enote tega imperija ohranjale veliko samostojnost in tudi svoje lastno plemensko pravo ter običaje.[1] Po drugi strani pa je Karel Veliki uveljavil klasični fevdalizem z razmerjem med fevdnim gospodom in njegovim fevdalcem.[2] Predvsem je pomembna velika reforma v upravljanju, kjer je Karel Veliki vzpostavil sistem visokih upravnikov –grofov.[2] Karel Veliki se je trudil tudi za intelektualno obnovo, na svojem dvoru je zbiral učenjake, arhitekte in umetnike, na njegovem dvoru pa je nastala tudi posebna oblika latinske pisave, ki jo imenujemo karolinška minuskula.[4]

Po smrti Karla Velikega se je njegov imperij pričel razkrajati, poskus Ludvika Pobožnega, da bi frankovsko tradicijo delitve dediščine nadomestil z ohranjanjem enotne oblasti, je propadel.[2][6] Imperij je odslej ostal notranje razdeljen, z edino izjemo med leti 885-887 ko je bilo cesarstvo poslednjič združeno pod žezlom nesposobnega Karla III. Debelega.[6] Delitve imperija so že v 9. stoletju zarisale dve pomembnejši področji: Vzhodno-frankovsko kraljestvo ali kraljestvo Vzhodna Frankija ob Renu in proti vzhodu je bilo poseljeno predvsem z Germani in se je že kmalu pričelo imenovati Nemčija, Zahodno-frankovsko kraljestvo ali kraljestvo Zahodna Frankija pa se je romanizirala in še danes nosi ime Francija (dežela Frankov).[4] Imperija niso ogrožala le notranja nasprotja: na vzhodu je naglo rasla moč velikomoravske države,[5] vpadi pomorskih Vikingov, ki so razkrili slabosti obrambe, so po letu 887 povzročili propadanje oblasti Karla Debelega, desetletje kasneje pa so v deželah Frankov pričeli pustošiti še nomadski Madžari.[6] Karolingi so bili postopoma izrinjeni iz najvidnejše politike tistega časa: poslednji med njimi, ki je še nosil krono, je bil francoski kralj Ludvik V. Francoski (986-987).[6] Rodbina je izumrla v 12. stoletju.[navedi vir]

Genealoško drevo Karolingov[uredi | uredi kodo]

Pipin Starejši
- frankovski majordom
 
 
 
Pipin II. iz Heristala
- frankovski majordom
 
 
 
 
 
Karel Martel
- frankovski majordom
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Pipin Mali
- zahodno-frankovski majordom
(714-747)
- frankovski majordom
(747-752)
- frankovski kralj
(752-769)
Karlman
- vzhodno-frankovski majordom
(714-747)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Karel Veliki
- frankovski kralj
(769- 800)
- frankovski cesar
(800- 814)
Karlman I.
- frankovski kralj
(769- 771)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ludvik Pobožni
- kralj Akvitanije
(781- 814)
- frankovski cesar
(814-840)
Karel Mlajši
- kralj Nevstrije
(806-811)
Pipin Langobardski
- kralj Italije
(781-810)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Karel Plešasti
- kralj Francije
(875-877)
- frankovski cesar
(840-877)
Gizela Lotar I. Karolinški
- frankovski cesar
(840-855)
Pipin I. Akvitanski
- kralj Akvitanije
(817-838)
Ludvik II. Nemški
- kralj Vzhodne Frankije
(817-843)
- kralj Nemčije
(Vzhodne Francije)
(843-876)
Bernard Italijanski
- kralj Italije
(810-818)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Karel Otrok
- kralj Akvitanije
(855-866)
Ludvik II. Jecljavec
- kralj Francije
(877-879)
Ludvik II. Italijanski
- kralj Italije
(844-875)
Lotar II. Karolinški
- kralj Lotaringije
(855- 869)
Karel Provansalski
- kralj Burgundije
(844-875)
Pipin II. Akvitanski
- kralj Akvitanije
(838-864)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Hermengarda Karlman Bavarski
- kralj Bavarske
(876-880)
- kralj Italije
(877-880)
Ludvik III. Mlajši
- kralj Saške
(876-882)
Karel III. Debeli
- frankovski cesar
(881-887)
- kralj vseh Frankov
(885-887)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ludvik III. Karolinški
- kralj Francije
(879-882)
Karlman Francoski
- kralj Francije
(882-884)
Karel III. Preprosti
- kralj Francije
(898-922)
Arnulf Koroški
- kralj Nemčije
(887-899)
- frankovski cesar
(896-899)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ludvik IV. Prekomorski
- kralj Francije
(936-954)
Sventibold Lotarinški
- kralj Lotaringije
(895-900)
Ludvik IV. Otrok
- kralj Nemčije
(900-911)
Ratold Italijanski
- kralj Italije
(896)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Karel
- vojvoda Spodnje Lotaringije
Lotar Francoski
- kralj Francije
(954-986)
 
 
Ludvik V. Francoski
- kralj Francije
(986-987)
Konec kraljevskih
vej Karolingov

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 Bovo, E. (1998). Str.22-23.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Krušič M.(ur.) (1983). Str. 140-141.
  3. ^ Čepič et al. (1979). Str. 126.
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 Parker , G (1997). Str. 96-97.
  5. ^ 5,0 5,1 McEvedy, C. (1992). Str. 44, 46.
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 6,3 Bovo, E. (1998). Str.116-119.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Becher, Matthias. Merowinger und Karolinger. Darmstadt, 2009, ISBN 978-3-534-15209-4.
  • Bovo, Elisabeta (1998). Korenine srednjega veka. Iz: Zbirka človek in čas. Ljubljana, Mladinska knjiga
  • Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Krušič, Marjan (ur.) (1983). Velika ilustrirana enciklopedija: Stare kulture. Ljubljana, Mladinska knjiga.
  • Laudage, Johannes, Lars Hageneier in Yvonne Leiverkus. Die Zeit der Karolinger. Darmstadt: Primus Verlag, 2006, ISBN 3-534-15830-X.
  • Leyser, Karl. Communications and Power in Medieval Europe: The Carolingian and Ottonian Centuries. London, 1994.
  • Lewis, Andrew W. Royal Succession in Capetian France: Studies on Familial Order and the State. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press, 1981. ISBN 0-674-77985-1.
  • MacLean, Simon. Kingship and Politics in the Late Ninth Century: Charles the Fat and the end of the Carolingian Empire. Cambridge University Press, 2003.
  • McEvedy, Colin (1992). The New Penguin Atlas of Medieval History. Penguin
  • Parker, Geoffrey (1997). Ilustrirana zgodovina sveta. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Reuter, Timothy. Germany in the Early Middle Ages 800–1056. New York: Longman, 1991.
  • Schieffer, Rudolf. Die Karolinger. 4. izd. Stuttgart, 2006, ISBN 3-17-019099-7.
  • --. Die Zeit des karolingischen Großreichs 714–887. 10., predelana izd. Stuttgart: Klett-Cotta, 2005, ISBN 3-608-60002-7

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]