Herman I. Celjski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Herman I. Celjski
celjski grof
Vladanje 1359/60 - 1385
Predhodnik Friderik I.
Naslednik Herman II.
Rojstvo
Smrt 21. marca 1385
Otroci Herman II.
Hans
Vladarska hiša Celjski grofje
Oče Friderik I.

Herman I. Celjski, celjski grof, * okoli 1333, † 21. marec 1385.

Herman I. je bil mlajši sin Friderika I. Celjskega. Med letoma 1359 in 1368 sta rodbino Celjskih zastopala skupaj z bratom Ulrikom, od 1368 do 1385 pa je Herman vodja rodbine Celjskih.

Družinsko poreklo[uredi | uredi kodo]

Herman je bil mlajši sin Friderika I. († 1359 in Diemut von Walsee († 1353/57), in njegove žene Katarine Kotromanić/Tvrtko (* okoli 1336 † okoli 1396), hčerke bosanskega bana Štefana II. Po smrti starejšega brata Ulrika I. , ki je zapustil 7 letnega sina Viljema, je Herman I. leta 1368 prevzel vodenje celjske grofovske rodbine.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Leta 1377 se je s svojim sinom Hermanom II. in nečakom Viljemom udeležil malega križarskega pohoda v Vzhodno Prusijo proti poganskim Samogitom, ki ga je organiziral in vodil vojvoda Albrecht III. Avstrijski. O takratni moči in bogastvu Celjskih lahko sklepamo po številnem in bogatem spremstvu, saj nemški minesenger Peter Suchenwirt v pesmi opisuje gostijo/zabavo za vojvodo in 82 vitezov, ki so jo Celjski priredili v Koenigsbergu (sedanjem Kaliningradu), na kateri je vino »vipavčan« in »ljutomerčan« teklo od miz. (Pot je potekala na Wroclaw (Breslau), Torun, Marlbork (Marienburg), Konigsberg, Memel (Klaipeda)).

Pred odhodom na Baltik je 15. maja 1377 Herman napisal oporoko, po kateri bi v primeru, da se noben od treh celjanov ne bi vrnil, vse posesti podedovali Ortenburžani oziroma Friderik III. Ortenburški, sin njegovega svaka Otta VI., ne glede na pravice žene in sestre.

Hermana I. je nasledil je drugorojeni sin Herman II. Celjski, ker je prvorojeni sin Hans umrl že leta 1372.

Potomci[uredi | uredi kodo]

Herman I. Celjski je bil poročen s Katarina Kotromanić/Tvrtko († okoli 1396) hčerko bosanskega kralja Štefana II.. Otroci:

Viri[uredi | uredi kodo]

  • MHVSt Karlmann Tangl: Die Freien von Suneck (Schluss)
  • Franz Xavier Krones Ritter von Marchland: Die Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von Cilli. Leuschner & Lubensky, Graz 1883
  • Franz von Krones (1876), "Cilli", Allgemeine Deutsche Biographie (ADB) (nemščina) 4, Leipzig: Duncker & Humblot, str. 257–266 
  • Hans Pirchegger: Die Grafen von Cilli, ihre Grafschaft und ihre untersteirischen Herrschaften. Oldenburg und München 1955
  • Heinz Dopsch: Die Herkunft der Freien von Sannegg und Grafen von Cilli. In: Südostdeutsches Archiv 1971
  • Peter Štih: Die Grafen von Cilli, die Frage ihrer landesfürstlichen Hoheit und des Landes Cilli. In: Mittheilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, Band 110 (2002), S. 67–98