Ulrik I. Celjski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ulrik I. Celjski
Celjski grof
Vladanje 1359/60 - 1368
Predhodnik Friderik I.
Naslednik Herman I.
Rojstvo 1331
Smrt 26. julij 1368({{padleft:1368|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})
Otroci Viljem
Vladarska hiša Celjski grofje
Oče Friderik I.

Ulrik I. Celjski, Celjski grof, * okoli 1331, † 1368.

Bil je sin Friderika I. Celjskega, poročen z Adelajdo Ortenburško-Radovljiško in oče Viljema Celjskega.[1][2] Med leti 1359/1360 in 1368 je skupaj z mlajšim bratom Hermanom I. Celjskim zastopal Celjsko grofijo.

Dosežki[uredi | uredi kodo]

Podobno kakor oče Friderik I. je tudi Ulrik I. postal kranjski deželni glavar (1362)[2] Za časa Ulrika I. Celjskega so Celjski grofje dosegli mednarodne povezave- Ulrik I. je namreč pripravljal dinastične poroke in se kot najemnik raznih dinastov s svojimi celjskimi četami bojeval v Dalmaciji, Srbiji, Bolgariji, Italiji, z bavarskimi Wittelsbachi na Tirolskem in proti Prusom.[3][2] Grof Ulrik I. je leta 1354 sodeloval pri napadu ogrsko-hrvaškega kralja Ludvika I. Anžujskega (moža Elizabete Kotromanić) na Zadar, naslednje leto je s kraljem sodeloval v bojih z Benečani v Dalmaciji, leta 1359 in 1365 pa se je bojeval v Srbiji in Bolgariji. Tudi njegov sin Viljem seje z ogrskim kraljem boril proti Turkom v Srbiji. UIrikov brat Herman I. pa je balkansko politiko zastavil še bolj odločno, ko seje leta 1361 poročil s Katarino, Elizabetino sestro in hčerko tedanjega bosenskega bana Stjepana II. Kotromanića. Najemništvo in trgovina na daljše razdalje sta prinesla denar, s katerim so Celjski povečevali svojo posest.[3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Habjan Vlado (1997). Mejniki slovenske zgodovine. Ljubljana, Založba 2000. Str. 66.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Milko Kos (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 214.
  3. ^ 3,0 3,1 Čepič et al. (1979): Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 216.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Čepič et al. (1979): Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Habjan Vlado (1997). Mejniki slovenske zgodovine. Ljubljana, Založba 2000.
  • Milko Kos (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.