Ulrik I. Celjski
| Ulrik I. Celjski | |
|---|---|
| Celjski grof | |
| Vladanje | 1359/60 - 1368 |
| Predhodnik | Friderik I. |
| Naslednik | Herman I. |
| Rojstvo | 1331 |
| Smrt | 26. julij 1368 |
| Potomci | Viljem |
| Rodbina | Celjski grofje |
| Oče | Friderik I. |
Ulrik I. Celjski, Celjski grof, * okoli 1331, † 1368.
Bil je sin Friderika I. Celjskega, poročen z Adelajdo Ortenburško-Radovljiško in oče Viljema Celjskega.[1][2] Med leti 1359/1360 in 1368 je skupaj z mlajšim bratom Hermanom I. Celjskim zastopal Celjsko grofijo.
Dosežki
[uredi | uredi kodo]Podobno kakor oče Friderik I. je tudi Ulrik I. postal kranjski deželni glavar (1362).[2] Za časa Ulrika I. Celjskega so Celjski grofje dosegli mednarodne povezave - Ulrik I. je namreč pripravljal dinastične poroke in se kot najemnik raznih dinastov, s svojimi celjskimi četami bojeval v Dalmaciji, Srbiji, Bolgariji, Italiji, z bavarskimi Wittelsbachi pa na Tirolskem in proti Prusom.[3][2] Grof Ulrik I. je leta 1354 sodeloval pri napadu ogrsko-hrvaškega kralja Ludvika I. Anžujskega (moža Elizabete Kotromanić) na Zadar, naslednje leto je s kraljem sodeloval v bojih z Benečani v Dalmaciji, leta 1359 in 1365 pa se je bojeval v Srbiji in Bolgariji. Tudi njegov sin Viljem se je z ogrskim kraljem boril proti Turkom v Srbiji. UIrikov brat Herman I. pa je balkansko politiko zastavil še bolj odločno, ko se je leta 1361 poročil s Katarino, Elizabetino sestro in hčerko tedanjega bosanskega bana Stjepana II. Kotromanića. Najemništvo in trgovina na daljše razdalje sta prinesla denar, s katerim so Celjski povečevali svojo posest.[3]
Zakon in dediči
[uredi | uredi kodo]Ulrik se je poročil z Adelaido Ortenburško, hčerko mogočnega koroškega grofa Ortenburškega. Poroka je okrepila zavezništvo med hišama. Iz te zveze je do odraslosti preživel le en sin, Viljem. Poročil se je z Ano Poljsko in imel eno hčer, Ano Celjsko, ki je s poroko z Vladislavom II. postala poljska kraljica soproga.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Čepič et al. (1979): Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
- Habjan Vlado (1997). Mejniki slovenske zgodovine. Ljubljana, Založba 2000.
- Milko Kos (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.