Pojdi na vsebino

Ulrik I. Celjski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ulrik I. Celjski
Celjski grof
Vladanje1359/60 - 1368
PredhodnikFriderik I.
NaslednikHerman I.
Rojstvo1331
Smrt26. julij 1368({{padleft:1368|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})
PotomciViljem
RodbinaCeljski grofje
OčeFriderik I.

Ulrik I. Celjski, Celjski grof, * okoli 1331, † 1368.

Bil je sin Friderika I. Celjskega, poročen z Adelajdo Ortenburško-Radovljiško in oče Viljema Celjskega.[1][2] Med leti 1359/1360 in 1368 je skupaj z mlajšim bratom Hermanom I. Celjskim zastopal Celjsko grofijo.

Dosežki

[uredi | uredi kodo]

Podobno kakor oče Friderik I. je tudi Ulrik I. postal kranjski deželni glavar (1362).[2] Za časa Ulrika I. Celjskega so Celjski grofje dosegli mednarodne povezave - Ulrik I. je namreč pripravljal dinastične poroke in se kot najemnik raznih dinastov, s svojimi celjskimi četami bojeval v Dalmaciji, Srbiji, Bolgariji, Italiji, z bavarskimi Wittelsbachi pa na Tirolskem in proti Prusom.[3][2] Grof Ulrik I. je leta 1354 sodeloval pri napadu ogrsko-hrvaškega kralja Ludvika I. Anžujskega (moža Elizabete Kotromanić) na Zadar, naslednje leto je s kraljem sodeloval v bojih z Benečani v Dalmaciji, leta 1359 in 1365 pa se je bojeval v Srbiji in Bolgariji. Tudi njegov sin Viljem se je z ogrskim kraljem boril proti Turkom v Srbiji. UIrikov brat Herman I. pa je balkansko politiko zastavil še bolj odločno, ko se je leta 1361 poročil s Katarino, Elizabetino sestro in hčerko tedanjega bosanskega bana Stjepana II. Kotromanića. Najemništvo in trgovina na daljše razdalje sta prinesla denar, s katerim so Celjski povečevali svojo posest.[3]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Habjan Vlado (1997). Mejniki slovenske zgodovine. Ljubljana, Založba 2000. Str. 66.
  2. 2,0 2,1 2,2 Milko Kos (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 214.
  3. 3,0 3,1 Čepič et al. (1979): Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 216.
  • Čepič et al. (1979): Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Habjan Vlado (1997). Mejniki slovenske zgodovine. Ljubljana, Založba 2000.
  • Milko Kos (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.