Samogiti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Samogitians
(Žemaitē)
Paysans des environs de Samogitie et des Gitans (1ère partie du XIXème siècle).jpg
Samogiti v prvi polovici 19. stoletja
Skupno število pripadnikov
ok. 500.000 v Litvi (ocena)
Regije z večjim številom pripadnikov
Zastava Litve Litva
Jeziki
samogitsko narečje, standardna litovščina
Religija
katoliška
Sorodne etnične skupine
Aukštaiti, Kuri

Samogiti (samogitsko Žemaitē, litovsko Žemaičiai, latvijsko Žemaiši) so podskupina Litovcev, naseljenih v Samogitiji v Litvi. Veliko Samogitov govori samogitsko narečje, eno od glavnih narečij litovskega jezika.[1] Samogitsko narečje se zelo razlikuje od standardne litovščine.[1]

Četudi se Samogiti politično ne štejejo za etnično skupino, se je med popisom prebivalstva v Litvi leta 2011 2.169 prebivalcev opredelilo za Samogite. 53,9 % tako opredeljenih živi v okrožju Telšiai.[2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Samogitija v 17. stoletju

13. julija 1260 so Samogiti v bitki pri Durbeju odločilno porazili združene sile pruskega Tevtonskega viteškega reda in Livonskega reda. Približno 150 vitezov je bilo ubitih, vključno z mojstrom Livonskega reda Burchardom von Hornhausenom in pruskim deželnim maršalom Henrikom Botelom.[3]

Samogiti so živeli v zahodni Litvi in bili tesno povezani s Semigali in Kuri. Leta 1413 so postali zadnja skupina Evropejcev, ki se je spreobrnila v krščanstvo. Samogiti so bili eno od treh glavnih ljudstev Velike kneževine Litve, Rutenije in Samogitije. Leta 1857 je bilo v guberniji Kovno 418.824 prebivacev s samogitskimi koreninami in 444.921 prebivalcev, ki so leta 1897 razglasili samogitsko narečje za svoj materni jezik.[4] Litva trenutno ne dovoljuje navedbe samogitske nacionalnosti v potnih listih, ker ni priznana kot nacionalnost.[5] V Rusiji so Samogiti na seznamu etničnih skupin. Leta 2002 se je za Samogita (Žemaijty) izjasnila ena oseba.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 "Samogitia (Northwest Lithuania)". TrueLithuania.com. Pridobljeno dne 27. julija 2021.
  2. Statistics (in Lithuania) Arhivirano 2013-09-27 na Wayback Machine..
  3. Ivinskis, Zenonas (1978). Lietuvos istorija iki Vytauto Didžiojo mirties (litovščina). Rome: Lietuvių katalikų mokslo akademija. str. 184–188. LCC 79346776.
  4. Petrulis, Valdas (2005). "Žemaitijos etninės savimonės regiono erdvinė struktūra" (PDF). Geografijos metraštis. 38: 163–175. ISSN 0132-3156. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. julija 2011.
  5. lrytas.lt (4. junij 2007). "Žemaičio tautybė - vos porai dienų" (litovščina). Pridobljeno dne 23. novembra 2007.
  6. Perepis.ru Arhivirano 2017-01-16 na Wayback Machine. (rusko)