Celje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Celje
Mesto
Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu
Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu

Zastava

Grb
Vzdevek: Knežje mesto
Celje is located in Slovenija
Celje
Celje
Geografska lega Celja v Sloveniji
Koordinati: 46°14′24″N 15°16′12″E / 46.24000°N 15.27000°E / 46.24000; 15.27000Koordinati: 46°14′24″N 15°16′12″E / 46.24000°N 15.27000°E / 46.24000; 15.27000
Država Zastava Slovenije Slovenija
Neformalna pokrajina Štajerska
Pokrajina Savinjska
Statistična regija Savinjska
Mestna občina Celje
Ustanovitev 45 (kot municipium Claudia Celeia) oziroma leta 15 pr. n. št, kot Keltski Regnum Noricum brez bojev priključijo Rimskemu cesarstvu
Mesto 11. 4. 1451 - mestne pravice (z ukazom Friderika II.)
Upravljanje
 • Vrsta mestni svet
 • župan Bojan Šrot (SLS) (4. mandat)
Površina[1]
 • Skupno 22,714 km2
Nadmorska višina[2] (pri Vodnem stolpu) 238 m
Prebivalstvo (2018)[3]
 • Skupno 37.959
 • Gostota 1.700 preb./km2
Demonim Celjan, Celjanka
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 3000
Omrežna skupina 03
Mesta dvojčki
 • Grb Grevenbroicha Grevenbroich Zastava Nemčije Nemčija
 • Grb Singena Singen Zastava Nemčije Nemčija
 • Grb Slavonskega Broda Slavonski Brod Zastava Hrvaške Hrvaška
Avtomobilska oznaka CE
Spletna stran www.celje.si
Celje - Staro mestno jedro
Lega Mestna občina Celje
RKD št. 55 (opis enote)[4]
Razglasitev NSLP 19. julij 1986

Celje (O tem zvoku izgovorjava ) [cêlje] (lokalna izgovorjava [cjêle] ali [cêle][navedi vir]) je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji, ki leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini. Srednja nadmorska višina mesta je 238 m. Z 38.079 prebivalci (leta 2017[3]) je tretje največje slovensko mesto. Največja znamenitost je stari Celjski grad, ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem. Mestu je Oto Pestner posvetil pesem Dober dan, knežje mesto.

Mestne četrti in krajevne skupnosti[uredi | uredi kodo]

Mesto Celje ima 10 mestnih četrti in mestna občina 9 krajevnih skupnosti:

Mestne četrti

  • Center (staro mestno jedro)
  • Dečkovo naselje
  • Dolgo polje
  • Gaberje
  • Hudinja (Zgornja in Spodnja Hudinja)
  • Karel Destovnik Kajuh
  • Lava
  • Nova vas
  • Savinja
  • Slavko Šlander

Krajevne skupnosti

  • Aljažev hrib
  • Ljubečna
  • Medlog
  • Ostrožno
  • Pod gradom
  • Škofja vas
  • Šmartno v Rožni dolini
  • Teharje
  • Trnovlje

Mestni predeli[uredi | uredi kodo]

  • Glazija
  • Lisce
  • Otok
  • Skalna klet
  • Bežigrad
  • Čret

Zgodovina mesta[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Celja.
Celje, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681
Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje Otok. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.
Celje, 1830

Prva naselbina se je pojavila v času halštatske kulture. Za časa Keltov in starogrških zgodovinarjev je bil kraj znan kot Keleja (tudi Keleia), kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče.[navedi vir] V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali noriški denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54).

Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« – Troia secunda. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz Ogleja (Aquileia) v Panonijo.

Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju[navedi vir]. Celeio je Konstantin I. (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.

Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili Huni. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579[5] V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem srednjem veku so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.[5][6]

Mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom Celjskega grofa Friderika II. Po izumrtju Celjskih grofov so mesto prevzeli Habsburžani. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred Turki, ob velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik požar. Zgorela je večina poslopij.[7]

Prva gimnazija v Celju je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji.

Leta 1867 je po porazu Avstrije v avstrijsko-pruski vojni mesto postalo del Avstro-Ogrske.

Imena mesta v zgodovini[uredi | uredi kodo]

  • keltsko Keleja, Keleia (’zaklonišče’ ali ’zavetišče’)
    • Kilia (koren *K-L- ali tudi *K-R-; ’kamen, kleč, zemljišče’)[8]
  • latinsko Celeia[8] (Plinij starejši, Naturalis historia, III. knjiga, 77)[9][10]
    • sodobno tudi Celia
  • Cilia (srednjevška latinščina)[8]
  • Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137)
  • Cili
  • Cilie
  • Chilia[8]
  • Zelle (1818)[11]
  • Cele (Ignacij Orožen, 1854)[9]
  • Celle (vsaj začetek 20. stoletja)
  • italijansko Cilli
  • madžarsko Cille
  • nemško Cilia, Cilli, Zilie (1493 do okrog 1535), Zily, Zilli (1825–1919)

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podnebni podatki - Celje
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
Rekordno visoka temperatura °C 17,4 20,6 25,7 28,4 32,4 35,2 36,8 38,1 30,4 26,7 22 20,2 38,1
Povprečna visoka temperatura °C 4,1 6,8 11,3 16,4 21,6 24,6 26,9 26,5 21,7 16,3 9,6 4,5 15,9
Povprečna dnevna temperatura °C -0,3 1 5,2 9,8 14,9 18,3 19,9 19 14,6 10,1 4,7 0,6 9,8
Povprečna nizka temperatura °C -4,6 -4,2 -0,2 3,9 8,6 12,3 13,8 13,4 9,7 5,9 0,9 -3 4,7
Rekordno nizka temperatura °C -27,2 -27 -20,8 -6,5 -1,9 2,9 5,4 3,4 -0,8 -8,5 -19,4 -21 -27,2
Padavin mm 47 50 71 71 90 132 122 125 118 115 93 78 1113
Snežnih padavin cm 45 68 42 11 12 0 0 0 0 3 32 54 68
Povp. št. dni s padavinami (≥ 0.1 mm) 10 8 11 13 14 14 12 12 11 11 12 12 140
% vlažnosti 89 88 88 87 84 82 85 89 92 92 91 90 88
Povp. sončnih ur na mesec 64 96 128 156 205 209 242 227 166 115 67 53 1728
% možne sončnosti 9,7 14,2 9,7 10 9,7 6,7 16,1 19,3 13,3 6,4 6,7 6,4 10,6
Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) [12] (podatki za 1981-2010)

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Narodni dom, sedež mestne občine Celje, Trg celjskih knezov, (Jan Vladimír Hráský, 1895–1896)
Celje leta 1903, slika Stengel & Co.

Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med južnoštajerskimi mesti na tretjem mestu, Maribor je imel 1834, Ptuj pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2014 je imela Mestna občina Celje 48.868[13] prebivalcev (mesto Celje 37.628 prebivalcev), prebivalstvo je naglo naraslo, v zadnjih 8 letih za kar 8000. Z okolico ima mesto 71.144 prebivalcev.

etnična sestava leta 1991
Slovenci 33.434 82,1 %
Srbi 1864 4,6 %
Hrvati 1687 4,1 %
Muslimani 466 1,1 %
Jugoslovani 405 1 %
Albanci 189
Makedonci 140
Črnogorci 93
Madžari 41
Ostali 82
Neznano 1972 4,8 %
Neopredeljeni 249
Regionalno opredeljeni 88
leto št. prebivalcev[14]
1439 1000
1798 1400
1820 1635
1834 1511
1840 1793
1900 6743
1924 7750
1940 20.000
leto št. prebivalcev
2010 37.777
2011 37.520[15]
2012 37.584[15]
2013 37.490[15]
2014 37.628[15]
2015 37.540[15]
2016 37.787
2017 38.079

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Metalurgija je bila večino 20. stoletja najpomembnejša gospodarska panoga v mestu, po osamosvojitvi Slovenije pa so se bila podjetja prisiljena preusmeriti. Največje podjetje, Cinkarna Celje, je bilo ustanovljeno leta 1873 kot tovarna cinka, kasneje pa je postalo najpomembnejše kemično-predelovalno podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo titanovega dioksida, ter eden glavnih onesnaževalcev v mestu. Sanacija najbolj onesnažene bližnje okolice tovarne poteka šele zadnjih nekaj let. Tovarna EMO je bila prepoznana v širšem jugoslovanskem prostoru kot proizvajalec emajlirane posode, danes je ločena na več manjših družb, glavna dejavnost pa je proizvodnja orodij za avtomobilsko industrijo. Med večjimi industrijskimi podjetji sta še proizvajalec pisarniške opreme Aero Celje in Zlatarna Celje. Nekdaj močna tekstilna industrija je praktično v celoti propadla.[16]

V novejšem času v gospodarstvu prevladujejo storitve in trgovina. V Celju ima sedež Tuš Holding, ki je iz majhnega lokalnega trgovca prerasel v lastnika mreže supermarketov po vsej državi in razširil dejavnost na mobilno telefonijo ter posredništvo nepremičnin.[16] Trgovinska in poslovna dejavnost je skoncentrirana severno od središča ob Mariborski cesti ter na vzhodu, kjer so bili nekoč obrati Cinkarne. Ob Mariborski cesti stoji tudi celjsko sejmišče, znano predvsem po vsakoletnem Mednarodnem obrtnem sejmu, ki je največji poslovni sejem v tem delu Evrope.[17]

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: seznam zgradb in objektov v Celju

Zgodovinske in kulturne stavbe[uredi | uredi kodo]

Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)
Cerkev in dom duhovnih vaj na Hribu svetega Jožefa nad Celjem
Stara grofija
Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.

Sakralne stavbe[uredi | uredi kodo]

  • Herkulovo svetišče, Celje|Herkulovo svetišče]] (Heraklejevovo svetišče)
  • Starokrščanska krstilnica (konec 4. ali začetek 5. stoletja)
  • Marijina cerkev (Minoritska cerkev) (sredina 13. stoletja)
  • stolnica svetega Danijela s kapelo Žalostne Matere Božje (začetek 14. stoletja)
  • cerkev svetega Miklavža (14. stoletje)
  • cerkev svetega Nikolaja (verjetno 14. stoletje)
  • kapela svete Elizabete (začetek 15. stoletja)
  • cerkev svetega Maksimilijana (15. stoletje)
  • cerkev svete Cecilije (Kapucinska cerkev) (1609–1615)
  • Jožefova cerkev (1680)
  • Kapucinski samostan Celje|Kapucinski samostan]] (1609–1615)
  • cerkev svetega Save (1932; porušena med 2. svetovno vojno)
  • cerkev svetega Duha (20. stoletje)

Trgi v središču mestnega jedra[uredi | uredi kodo]

Glavni trg, Trg celjskih knezov, Krekov trg, Muzejski trg, Trg Svobode, Gledališki trg

Hoteli, hostli, moteli[uredi | uredi kodo]

Hotel Celeia (nekdanji Hotel Štorman in Hotel Celeia), Hotel Evropa, Hotel Faraon, Hotel Grande, Hostel Sobe pod gradom, MCC Hostel, Turška mačka

Kina[uredi | uredi kodo]

Kino Union, Metropol, Dom (nekdanji), Planet Tuš (Cineplexx), Kolosej (nekdanji)

Športni objekti[uredi | uredi kodo]

  • Arena Petrol, Dvorana Golovec, Dvorana Zlatorog, Ledena dvorana, Stadion Kladivar, Stadion Skalna Klet

Mostovi[uredi | uredi kodo]

Preko Savinje

Kultura[uredi | uredi kodo]

  • Pokrajinski muzej Celje - je kulturna ustanova, ki raziskuje in razstavlja materialno kulturno dediščino Celja in širše celjske regije od prazgodovine do 1. svetovne vojne. V Pokrajinskem muzeju Celje razstavlja muzejske eksponate na dveh lokacijah v starem mestnem jedru - v Stari grofiji in v Knežjem dvoru. Z  obiskom stalnih razstav se obiskovalci sprehodite skozi čas vse od prazgodovine do danes. V Stari grofiji so na ogled naslednje stalne razstave: -     Lapidarij, kjer vas kamniti spomeniki popeljejo v  čas rimske Celeje; -     Kulturnozgodovinska razstava, ki predstavlja bogato zbirko pohištva, slik, grafik in drugih predmetov iz obdobja med 13. in začetkom 20. stoletja. V sklopu te razstave je tudi razstava » Od gotike do historizma po korakih« za osebe z motnjami vida; -     Celjski strop - predstavlja osrednjo znamenitost muzeja in hkrati enega redkih primerov profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok; -     razstava Alma M. Karlin Poti, ki odstira življenje Celjanke in svetovne popotnice ter pisateljice Alme M. Karlin (1889 – 1950). V Knežjem dvoru so na ogled: -     Celeia – mesto pod mestom, kjer med drugim vidite rimsko cesto, obzidje z zahodnimi mestnimi vrati in temelje mestnih vil rimske Celeje »in situ«; -     razstava Grofje Celjski, kjer v dveh nadstropjih palacija predstavljamo vzpon in propad dinastije grofov Celjskih, vključno z njihovimi lobanjami;

-     razstava Od šivanke do zvezd, kjer v prvem nadstropju Knežjega dvora predstavljamo najstarejša obdobja celjskega območja: fosilne ostanke starodavnih živalskih in rastlinskih vrst, koščeno šivanko iz Potočke zijalke ter kovinsko, keramično in kamnito gradivo iz različnih pomembnih

časovnih obdobij, od kamene, bakrene, bronaste in železne dobe do rimske zasedbe.

  • Muzej novejše zgodovine Celje - velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej obiskovalci hodijo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, ta je na ogled v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki polis (Tehnopolis Celje) z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013. Celotno Tehnološko mesto na večjem območju tega prostora gradnje, pa bodo delovali še Kreativopolis, Evropolis, poslovni sistemi, ekologija, trajnostna energija, napredne informacijske in komunikacijske tehnologije, Mednarodni finančni in investicijski center (IFIC), v katerih bo poslovalo 300 domačih in tujih podjetij, z več kot 3000 zaposlenimi, v njihovi bližnji okolici bo poskrbljeno tudi za stanovanjski kot sprostitveni del.
  • Hiša kulture Celje - zavod, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, še posebej na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 2009 na pobudo Društva ljubiteljev umetnosti Celje. Osnovni namen zavoda je snovanje in realizacija kulturnih projektov v obliki koprodukcij oz. mreženje kulturnih subjektov in posameznikov ter povezovanje celjskih in tujih kulturnih ustvarjalcev.
  • Turistično in kulturno društvo Celje - ustanovljeno leta 1871 kot Olepševalno društvo Celje

Umetnost[uredi | uredi kodo]

Zavod Celeia Celje, ki skrbi za umetnostni razvoj, ponuja v mestu tri galerije, z različnimi tematskimi razstavami skozi vse leto:

Vsakoletne prireditve mesta Celja[uredi | uredi kodo]

  • Mednarodni Obrtni Sejem Celje (v organizaciji Celjskega Sejma d. d.)
  • Veronikini večeri (na Starem gradu)
  • Poletje v Knežjem mestu
  • Celjski pust
  • Podeželje v mestu
  • Dnevi kulture
  • Mednarodni folklorni festival "Od Celja do Žalca" (vedno drugi teden v septembru)
  • Mednarodni mladinski pevski festival
  • Mednarodne igre otrok
  • Srednjeveška prireditev na Starem gradu
  • Pravljično Celje
  • Ples čarovnic-čarovnije igrarije
  • Večeri komedije
  • Muzejska noč
  • sejem Sloverotika
  • Džjezz - jazz festival Celje

V mestu delujeta dva Turistično informacijska centra: eden v Celjskem domu (Krekov trg 3) in drugi na starem celjskem gradu.

Panorama širše okolice Celja z gradu

Znani Celjani in osebnosti, rojene v Celju[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: seznam častnih meščanov Celja

Pobratena, prijateljska in partnerska mesta[uredi | uredi kodo]

Pobratena, prijateljska in partnerska mesta[18]
DEU Grevenbroich COA.svg Grevenbroich Zastava Nemčije Nemčija od leta 1986
DEU Singen COA.svg Singen Zastava Nemčije Nemčija od leta 1990
Slavonski Brod (grb).gif Slavonski Brod[18][19] Zastava Hrvaške Hrvaška od leta 2010
Budva-grb.gif Budva Flag of Montenegro.svg Črna gora od leta 1984
Coat of Arms of Cherepovets (Vologda oblast) (1811).png Čerepovec Zastava Rusije Rusija  
Blason de Ćuprija.jpg Ćuprija Zastava Srbije Srbija od leta 1966
Grb Doboja.svg Doboj Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina od leta 2012
Gaziantep Zastava Turčije Turčija od leta 2014
AUT Graz COA.svg Gradec Zastava Avstrije Avstrija  
Sisek Zastava Hrvaške Hrvaška od leta 1965
COA Sombor.png Sombor Zastava Srbije Srbija od leta 1986
COA Šabac (big).png Šabac Zastava Srbije Srbija od leta 2012
Wappen at spittal-an-der-drau.png Špital ob Dravi Zastava Avstrije Avstrija
Coat of arms of Veles Municipality.png Veles Zastava Makedonije Makedonija od leta 1979

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Po površini največja naselja v statističnih regijah". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016. 
  2. "Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin" [Height above sea level of seats of municipalities] (slovenščina in angleščina). Statistical Office of the Republic of Slovenia. 2002. 
  3. 3,0 3,1 "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2018". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2018. Pridobljeno dne 8. junija 2018. 
  4. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 55". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  5. 5,0 5,1 Otorepec (1990), str. 43.
  6. Habjan (1967).
  7. Fekonja (1895).
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 Paliga (2003).
  9. 9,0 9,1 Orožen (1854).
  10. Plinij starejši. "Liber III". Pridobljeno dne 2010-08-11. 
  11. Ena lepa lubesniva inu branja vredna hiştoria od te po nadolshnu von isgnane svete grafine Genovefe is tega mejsta Pfalz: Je is nemshkiga na slovenski jesik preobernena. V' Zelli: Per Joshephu od Bacho ..., 1818 (COBISS)
  12. "Podnebni podatki - Celje" (PDF). ARSO. Pridobljeno dne 2012-09-20. 
  13. Mestna občina Celje. "MOC v številkah". Pridobljeno dne 2014-12-23. 
  14. Orožen, Janko (1971), str. 362-365.
  15. 15,0 15,1 15,2 15,3 15,4 Statistični urad Republike Slovenije. "Naselja po številu prebivalcev". Pridobljeno dne 2011-11-01. 
  16. 16,0 16,1 Plut-Pregelj; Rogel (2010)
  17. Piano (2011).
  18. 18,0 18,1 "Partnerska mesta". Pridobljeno dne 2009-01-17. 
  19. "Sporazum o prijateljstvu i suradnji između Grada Slavonskog Broda i Mestne občine Celje" (hrvaščina). Pridobljeno dne 2010-06-17. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]