Ruše

Ruše
Mesto
Ruše Geografski položaj v Sloveniji
Koordinati: 46°32′18.87″N 15°30′55.44″E
Država	Slovenija
Neformalna pokrajina	Štajerska
Statistična regija	Podravska regija
Občina	Ruše
Površina
• Skupno	97,8 km2
Nadm. višina	307,7 m
Prebivalstvo  (2025)
• Skupno	4.217
• Gostota	43 preb./km2
Demonim	Rušan / Rušanka / Rušani
Časovni pas	UTC+1
Poštna številka	2342
Omrežna skupina	02
Avtomobilska oznaka	MB
Spletna stran	ruse.si

Ruše ()so mesto in središče občine Ruše, ležijo ob levem bregu reke Drave, približno 13 kilometrov zahodno od Maribora, na nadmorski višini okoli 300 metrov,v zahodnem delu Ruškega polja. Naselje je razpršeno, z več jedri, glavno središče pa je trikotni trg pred župnijsko cerkvijo Marijinega imena. Kraj se razprostira ob glavni cesti Maribor–Dravograd in ob železniški progi Maribor–Prevalje, ki predstavljata pomembni prometni povezavi med Štajersko in Koroško. Zaradi svoje lege med dravsko dolino in pohorskimi gozdovi so Ruše že stoletja naravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja spodnjega Pohorja.

Naselje se razteza vzdolž Drave in sega proti gozdnatim pobočjem Pohorja, kjer so številni potoki, izviri in pohodne poti. V okolici se razprostirajo travniki, sadovnjaki, vinogradi in gozdovi, ki ustvarjajo prijetno naravno okolje. Iz Ruš vodijo številne planinske poti proti Arehu, Šumiku, Klopnemu vrhu in Lovrenškim jezerom, zato kraj velja za izhodišče mnogih planinskih in kolesarskih poti.

V gospodarskem smislu so Ruše tesno povezane z Mariborom – veliko prebivalcev je zaposlenih v mestu, v samem kraju pa delujejo industrijska, obrtna in storitvena podjetja. V preteklosti so bile pomembne dejavnosti gozdarstvo, žagarstvo, splavarstvo in lesna trgovina, v 20. stoletju pa je prevladala industrijska proizvodnja, zlasti kemijska in kovinska. Danes se Ruše razvijajo tudi kot turistično in rekreacijsko središče, zlasti zaradi bližine smučarskega centra Areh in številnih naravnih znamenitosti Pohorja.

Ruše imajo bogato družabno in kulturno življenje. V kraju delujejo osnovna in glasbena šola, knjižnica, zdravstveni dom, lekarna, pošta, banka ter številna društva: kulturno, planinsko, turistično, gasilsko in lovsko. Kulturni dom in športni park sta središči družabnih dogodkov.

Zgodovina

Arheološka najdišča

Ruško območje je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo številne arheološke najdbe. Med gradnjo železniške proge so odkrili kamnito sekiro, poznejša izkopavanja pa so razkrila žarna grobišča iz pozne bronaste dobe. O poselitvi v keltski in ilirski dobi, okoli 400 let p.n.š. pričajo bogate izkopanine na lokaciji pod gasilskim domom v Rušah. Na keltskem grobišču je bilo najdeno kar okoli 600 večjih in manjših glinastih žar s pepelom pokojnikov. Iz rimske dobe so bili v gozdu pred železniško postajo izkopani ostanki stare rimske trdnjave in mitreja iz 3. stoletja, kjer so odkrili oltarni relief in štiri zaobljubne plošče. V okolici železniške postaje in pod pohorskimi pobočji so našli gomile in rimske predmete, kar potrjuje, da je bilo območje pomembna naselbinska točka tudi v antiki.Večina teh najdb je danes v Gradcu, v Joanneumu, le manjši del hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. Leta 1885 so pri Turških šancah odkrili kar 662 žarnih grobov, ob gradnji gasilskega doma leta 1957 pa še dodatnih 33.

Srednji, novi vek in 19.stoletje

Okoli l. 905 je bila v središču majhnega naselja pozidana kapela, ki je po mnogih pozidavah postala cerkev. Prvič se Ruše z imenom Rouste omenjajo v darilni listini grofov Spanheimov s katero so le-ti cerkev in velika zemljišča v Rušah in na Smolniku leta 1091 darovali samostanu iz Šentpavla v Labotski dolini. Tamkajšnji menihi so v Rušah imeli tudi sodišče. Zaradi ugodne lege ob Dravi in bližine pohorskih gozdov so se zgodaj razvile v gospodarsko središče.

Leta 1387 je bila zgrajena cerkev, ki je Rušam prinesla status božje poti, leta 1453 pa so pridobile trške pravice.

V drugi polovici 14. stol. so Ruše prišle pod oblast Habsburžanov. V župnijski kroniki je zapisano, da je cesar Ferdinand III. obiskal Ruše, kjer so ga Rušani sprejeli s petjem in glasbo v kulturnem domu Odeum (v stavbi nekdanje galerije Rulik). Leta 1453 so Ruše dobile letni sejem, na začetku 18. stoletja pa so se zaradi davkov odpovedale trškim pravicam. V velikem požaru 19. decembra 1779 so Ruše skoraj v celoti pogorele.

V 16. stoletju so bile večkrat prizadete zaradi turških vpadov – leta 1532 so Turki Ruše oplenili in požgali. Domačini so zato zgradili obrambni zid, imenovan “turški zid”, ki je varoval Dravsko dolino. Leta 1779 je velik požar uničil cerkev, župnišče in več hiš, vendar so krajani vse hitro obnovili.

V 17. stoletju je župnik Jurij Kozina ustanovil latinsko šolo, ki je imela pomembno vlogo pri širjenju izobrazbe in slovenske besede. V tem času so bile Ruše tudi prizorišče znamenitih “ruških iger”, verskih in dramskih predstav v latinščini, nemščini in slovenščini.

V 19. stoletju so se Ruše razvile v močno narodnozavedno središče, imenovano “Mali Beograd”, saj je bilo tu živahno kulturno, društveno in politično gibanje. V kraju so delovala številna društva, pevski zbori in bralna društva, ki so krepila slovensko identiteto.

Avgusta 1909 sta na travniku pri Rušah z balonom z imenom Salzburg pristala nadvojvodi Jožef Ferdinand in Peter Ferdinand, brat in bratranec cesarja Franca Jožefa, ki sta vzletela v Celovcu. O tem prvem dokumentiranem pristanku balona s posadko na tleh Slovenije je 12. avgusta 1909 poročal mariborski Marburger Zeitung.

Prva svetovna vojna in obdobje med vojnama

Ob atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda in začetku prve svetovne vojne je v Rušah ravno potekal veliki zlet sokolskega gibanja in številne narodnoprebudne slovesnosti.

V času prve svetovne vojne (1914–1918) so številni Rušani služili v avstro-ogrski vojski, mnogi pa se z bojišč niso več vrnili. Po vojni je bil kraj gospodarsko in socialno prizadet, vendar je zaradi ugodne lege ob železniški progi kmalu znova zaživel. Leta 1918 je bila v bližnjih Rušah ustanovljena Tovarna dušika, sprva za vojaške potrebe, pozneje pa je postala pomembno industrijsko podjetje v novonastali Dravski banovini.

Med obema vojnama so Ruše ohranjale živahno društveno življenje – delovala so kulturna, športna in gasilska društva, bralna društva in pevci. Kraj je imel lastno hranilnico in posojilnico, trgovine, žago in pošto. Zaradi bližine Maribora in industrijskega razvoja je število prebivalcev naraščalo, pojavile pa so se tudi prve večje delavske stavke in politična gibanja.

Druga svetovna vojna in delovanje OF

V Rušah so kmalu po kupaciji začeli organizirati odporniško gibanje. Že leta 1941 so se oblikovale prve skupine Osvobodilne fronte (OF), ki so delovale v tesni povezavi z borci na Pohorju. V okolici Ruš so potekale številne partizanske akcije, še posebej v smeri Lobnice, Smolnika in Bezene. V Rušah je bila ena izmed najpomembnejših kurirskih postaj Pohorskega bataljona, kjer so domačini skrivali in oskrbovali borce. V letih fašistične okupacije med drugo svetovno vojno je bila med prvimi na slovenskem formirana Ruška partizanska četa, ki se pozneje vključila v legendarni Pohorski bataljon. Ta je padel 8. januarja 1943 pri Osankarici na Pohorju. Tudi sicer so Ruše veliko prispevale v narodnoosvobodilnem boju, o čemer priča impozanten spomenik žrtvam druge svetovne vojne v centru naselja, kje so hranjeni posmrtni ostanki 114 borcev za svobodo. Ruše so bile osvobojene maja 1945.

Šolstvo

Že leta 1187 so Rušani ob župnijski cerkvi zgradili osnovno šolo, najstarejšo izobraževalno ustanovo na Štajerskem. V njej so učili štirje duhovniki, ki so bili po rodu Slovenci in so poleg v nemškem poučevali tudi v slovenskem jeziku.Novo osnovnošolsko poslopje je bilo zgrajeno 1867, drugo poslopje 1896, sedanji objekt pa je nastal 1931 (obnovljen 1948).

V Falski kroniki je zapisano, da je med leti 1620 in 1628 na falskem gradu delovala visoka šola za verski, filozofski in ekonomski študij. Dobila je status univerze in je bila tako prva visokošolska ustanova na slovenskih tleh.Leta 1645 je bila svečana otvoritev ruške šestletne latinske šole (gimnazije), ki je delovala dobrih 100 let, do leta 1763 in je bila takrat edina tovrstna šola na spodnjem Štajerskem. V ruški cerkveni kroniki Notata Rastenzia je kot ustanovitelj in prvi ravnatelj gimnazije zapisan ruški župnik Jurij Kozina. Kronika dalje navaja, da je v času obstoja gimnazijo vodilo enajst ravnateljev, od teh je bilo kar osem ruških rojakov, vsi pa so bili Slovenci.

Leta 1960 se je iz industrijske šole, ustanovljene po drugi svetovni vojni, razvila srednja tehnična šola kemijske stroke, ob kateri je bil zgrajen internat. V Rušah je delovala tudi nižja glasbena šola.

Kultura

Ruše imajo bogato kulturno tradicijo. Že v 17. in 18. stoletju so bile znane po šolskih igrah, ki so jih prirejali dijaki latinske šole, pozneje pa so se razvila številna kulturna društva: pevsko, planinsko, prosvetno in gledališko. Meščanska revolucija v Avstriji je prinesla tudi Rušanom kulturno pomlad. V novih razmerah je v Rušah nastalo bralno društvo. Poleg bralnega društva je treba omeniti tukajšnjo podružnico Družbe Cirila in Metoda, ki jo je ustanovil učitelj Davorin Lesjak.

V Rušah je bilo 1932 na pobudo domačina Vekoslava Janka, prvaka ljubljanske opere, dograjeno Letno gledališče Pod goroj amfiteatralne oblike, ki sprejme 800–1000 gledalcev. Danes je znano pod imenom Letno gledališče, kjer se v drugi polovici avgusta odvija Letni oder Ruše, festival gledaliških iger (komedij), koncertov, otroških, lutkovnih in gledaliških predstav. Po drugi svetovni vojni je kulturno življenje še naprej cvetelo – nastala so številna društva, pevski zbori, gledališke skupine in planinska sekcija.

V mestu je več spomenikov in spominskih plošč v spomin na padle v NOB, delavske in društvene dogodke ter kulturne osebnosti (na telovadnici, hišah, tovarni, pokopališču ipd.).

Posebni kulturni spomeniki vključujejo bogato cerkveno opremo Marijine cerkve, Glazerjevo grobnico (1812) in številne votivne slike, klopi, oltarje ter baročne elemente, ki so bili ohranjeni ali restavrirani.

Prebivalstvo 1869-2025

V popisih 1869-1910 so Ruše omenjene pod imenom Maria Rast. Leta 1880 imajo Ruše župnijo, ljudsko šolo, pošto in železnico. Do leta 1890 dobijo še telegraf. Leta 1900 imajo Ruše Rimsko-katoliško župnijo, 4. razredno ljudsko šolp, zdravnika, gasilsko društvo, pošto, železnico in 3 orožnike. Leta 1910 imajo Ruše romarsko župno cerkev, 6. razredno ljudsko šolo, zdravika, babico, 3 orožnike, 2 gasilska društva, oskrbovalno vsprejemališče, registrirano pridobitno in gospodarsko zadrugo, posojilnico sistema Raiffeisen, pošto in železnico.

Prebivalstvo Ruš 1869-2025

leto	1869	1880	1890	1900	1910	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2002	2010	2015	2020	2025
št. prebivalcev	612	747	787	862	938	1788	2053	2468	3125	3642	4477	4705	4571	4457	4384	4208	4233
št. hiš	85	99	101	115	141	/	/	/	/	/	/	/	/	/	/	/	/

/- ni podatka

Cerkev

Središče Ruš že stoletja predstavlja župnijska cerkev Marijinega imena. Po legendi sta prvo kapelo postavila zakonca Edmund in Irmengarda Weisegg okoli leta 900. Leta 1387 je bila na njenem mestu zgrajena večja gotska cerkev, leta 1519 pa je dobila zvonik. Po turških vpadih in požarih so jo baročno preuredili in ji v letih 1675–1725 prizidali štiri kapele(sv. Križa 1676, kapela sv. Marije 1680, sv. Florijan 1682, sv. Dizma 1697).

Notranjost krasijo štukature in freske iz let 1710 in 1721, glavni oltar pa je delo graškega kiparja Janeza Jakoba Schoya (1728–1731). Stranska oltarja je izdelal kipar Krištof Rudolf, slike na njih pa je naslikal Franc Mihael Strauss. Prižnico iz leta 1735 je ustvaril konjiški kipar Mihael Pogačnik. Cerkev je bila leta 1625 povzdignjena v župnijsko in je postala pomembno romarsko središče širšega območja. Po velikem požaru 1779 so cerkev obnovili, ohranili so gotske strukture (glavni zidovi, oporniki, portali, stolpič s stopnicami), notranjost pa je močno baročno preoblečena.

Cerkev je postala samostojna župnija leta 1625. Pred cerkvijo je tudi Glazerjeva grobnica iz leta 1812, posvečena rodbini znanega pesnika Janka Glazerja. Ob pokopališču pa stoji neogotska cerkev Bičanega Zveličarja, zgrajena 1804.

Gospodarstvo

V 20. stoletju je bila gonilo gospodarstva Ruš in širše spodnje dravske doline Tovarna dušika Ruše, ki je bila zgrajena med prvo svetovno vojno za proizvodnjo kalcijevega karbida, takrat strateške surovine. Do slovenske osamosvojitve je tovarna zaposlovala 2200 ljudi, po krizi zaradi izgube jugoslovanskih trgov je bila razdeljena na več enot in delno odprodana, po dokončni privatizaciji leta 2006 pa je podjetje naglo propadlo. Od leta 2008 so tako tovarniška poslopja večidel zapuščena. Status mesta so Ruše dobile leta 2006.

Znani ljudje, povezani s krajem

• Alenka Glazer — pesnica
• Janko Glazer(1893–1975) — pesnik,literarni zgodovinar, kritik in urednik
• Luka Jamnik (1647–1698) — profesor, organizator ruških verskih iger
• Angela Janko–Jenčič (r. 1929) — dramska umetnica
• Vekoslav Janko (1899–1973) — operni pevec in glasbeni pedagog.
• Jožef Avguštin Meznarič (ok. 1707–1772) — pisec ruške latinske kronike
• Igor Ozim(r. 1931) — violinist
• Marjan Teržan (r. 1938) — slikar in kipar
• Gregor Tribnik (1831–1876) — glasbeni pedagog in skladatelj.
• Miroslav Vovšek, — ravnatelj, kulturnik
• Matija Vurgler (1832–1921) — narodni delavec
• Mia Žnidarič, — vokalistka (jazz pevka)

Viri in literatura

• »Doživi Ruše«. Doživi Ruše. Pridobljeno 23. oktobra 2025.

• E-občina. »Občina Ruše«. www.ruse.si. Pridobljeno 23. oktobra 2025
• Hölder, Alfred (1883). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Obširen imenik krajev na Štajerskem. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 4. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.  
• Hölder, Alfred (1894). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem: neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 6. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.  
• Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.  
• Specialni krajevni repetorij za Štajersko. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna. 1918. COBISS 41666305.
• Zupan, Guido, ur. (1937). Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. COBISS 17618945.
• Savnik, Roman, ur. (1976). Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 18172417.
• Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago, ur. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.  

Glej tudi

• Župnija Ruše
• Železniška postaja Ruše

Zunanje povezave

• https://ruse.si/