Lovrenc na Pohorju

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lovrenc na Pohorju
Sveti Lovrenc na Pohorju (do 1952)
Lovrenc na Pohorju is located in Slovenija
Lovrenc na Pohorju
Lovrenc na Pohorju
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°32′17.17″N 15°23′3.71″E / 46.5381028°N 15.3843639°E / 46.5381028; 15.3843639Koordinati: 46°32′17.17″N 15°23′3.71″E / 46.5381028°N 15.3843639°E / 46.5381028; 15.3843639
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Podravska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Lovrenc na Pohorju
Površina
 • Skupno 3,1 km2
Nadmorska višina 459 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 1.975
 • Gostota 640 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 2344 Lovrenc na Pohorju
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Lovrenc na Pohorju zavzema severni del vzhodnega Pohorja in obsega del ozemlja jugozahodno od velike dravske vijuge, s katero prehaja reka Drava iz tesne soteske v široko Dravsko dolino nad Mariborom.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Lovrenc kraj z več kot 900-letno zgodovino. 1091. leta je grof Engelbert I. Spanheim prvemu opatu benediktinskega samostana, Wecelinu, podaril tudi med drugim neposeljeno pokrajino ob Radoljni (heremum Radimlahc), lovreško pokrajino. Spanheimska darilna listina, je tudi prvi pisni dokument, ki je povezan z območjem današnjega Lovrenca. Sprva se je kraj imenoval po potoku Radoljna, in sicer Radimlje. V listinah do sredine 13. stoletja zasledimo ime v različnih oblikah: Radimlahc, Redmil, Radmil, Radmilach. Vendar je bila dolina poseljene že pred tem, z redkimi pastirji, ki so prišli iz Radelj. Kamnita sekira najdena na Činžatu pa je očiten znak, da je bila tu naselitev že mnogo prej.

V 12. stoletju se je okoli na novo zgrajene samostanske podružnice začelo oblikovati naselje. Sprva so kraj, zaradi nepomembne prometne vloge in značilnosti takratne pokrajine, imenovali Sv. Lovrenc v puščavi. Benediktinci so leta 1214 ustanovili župnijo, segajočo od Lobnice pa vse do potoka Velke na zahodu. Devet let kasneje, leta 1222, se je kraj razvijal že v pravo trško naselje, in kmalu zatem tudi od Leopolda III dobil trške pravice. Vsaki ponedeljek je od takrat bil sejem. Iz teh časov je znan tudi prvi popis prebivalstva kraja.

Kraj je bil v 15. stoletju pod vplivom raznim vpadom limbuških in vuzeniških gospodov ter Otona Pergauerja, ki je bil oskrbnik celjskih grofov na Muti, in je leta 1407 požgal grad na Fali, dravski brod ter upravni dom v Lovrencu, vključno s cerkvijo in trgom. Šentpavelski opat je v naslednjih letih zgradil novo cerkev in utrdil obrambni zid, kateri pa je odigral pomembno vlogo v 15. stoletju v času turških vpadov.

Lovrencu je dala še večji pomen leta 1627 zgrajena romarska cerkev v Puščavi. 1766 je bila zgrajena sedanja župnijska cerkev. Narodno prebujanje Slovencev se je po letu 1861 razmahnilo tudi na lovrenškem. Slovenska čitalnica, zadružna dejavnost in narodnoobrambno gibanje so opravili pomembno delo, predvsem proti gospodarsko močnimi ter predvsem izkoriščevalskimi tržani iz Nemčije.

Ime[uredi | uredi kodo]

Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Lovrenc na Pohorju. V Lovrenc na Pohorju je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Lovrenca na Pohorju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[2][3][4]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Za poselitev je bilo kmetijstvo gospodarska osnova, ki je kazala človeku pot na Pohorje ter ga učila, da je krčil gozd in se postopoma udomačil zelo zgodaj na pohorskih nižinah in višinah. Sam potek naseljevanja je še malo proučen. Kamnita sekira najdena na Činžatu, dokazuje, da so tu ljudje bivali že v kameni dobi. Ugotovljeni so tudi sledovi rimskih cest, ki vodijo visoko na Pohorje, kjer so izkoriščali pohorske kamnolome.

Prvi naseljenci Lovrenške doline so bili kmetje s Koroške, kar se še danes pozna v mehki koroški govorici. Do 13. stoletja je kraj doživljal hitro preobrazbo z močno kolonizacijo. Vse več priseljencev je prihajalo iz Koroške. V 14. stoletju se je z razmahom ovčereje razširil naselitveni prostor v še višje lege Pohorja. Novi živinorejsko-ovčarski kmetijski obrati, imenovani srnice ali švajge, so omenjeni tudi na Kumnu.

Gospodarsko-geografki razvoj je vplival na populacijske premike. Pri nas se je pojavila prva močnejša družbena diferenciacija agrarnega prebivalstva. Glavni razlog teh družbenih dejavnikov, je bila prva obsežnejša preobrazba naravnega okolja v kulturno pokrajino.

Lovrenc na Pohorju v 1920. letih

V 19. stoletju so se pojavili začetki industrializacije. Najmočnejšo vlogo je v tem obdobju imelo steklarstvo. Bogate zaloge lesa, razpoložljive vodne sile Radoljne, kremenčevega peska v tonalitih plasteh, dovoz apnenca z južne strani Pohorja, transport po Dravi, rudarstvo, oglarstvo, železarstvo... Vse to je narekovalo na vedno večji pretok ljudi v Lovrenc. Priselili so se številni Nemci z Bavarske, ki so postali lastniki gozdov, žag, lesne trgovine, steklarne in obrtnih delavnic. Prebivalstvo je vse do leta 1910 naraščalo. V letih 1910-1931 pa se je pokazal izreden padec v številu naseljencev. Nenaden preobrat je povzročilo prenehanje obratovanja nekaterih obrtnih delavnic, svoj davek pa je terjala tudi prva svetovna vojna. Vsa kasnejša desetletja pa je število prebivalcev naraščalo. Leta 1981 je imel Lovrenc okoli 2000 prebivalcev, danes pa jih že šteje več kot 3000.

Spreminjanje števila prebivalcev v Lovrencu v obdobju 1869 do 1989
leto 1869 1881 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991
število preb: 1096 1100 1155 1213 1278 1116 1428 1603 1717 1884 2045 2019

Starostne kategorije prebivalstva v Lovrencu so v letu 1981 bile: delež mlade kvote prebivalstva do 15 let je znašal 25,8 %, produktivne 59,9 % in najstarejše kategorije do 60 let, 14,3 %. tudi razmerje med aktivnim in vzdrževanim prebivalstvom se je spreminjalo skozi desetletja. V letu 1961 je bila tretjina aktivnega prebivalstva zaposlena v industriji, nekoliko manj v kmetijstvu in gozdarstvu. Tudi v trgovini je bila zaposlenost visoka. Do leta 1971 se pokaže še večji priliv aktivnega prebivalstva v industriji, ki se stopnjuje v leto 1981. Prebivalci so začeli iskati zaslužek v bližnjih večjih središčih, kjer je bila možna zaposlitev v naglo razvijajoči industriji. K temu je pripomogla tudi boljša prometna povezava do kraja. Delež zaposlenih se je povečal tudi v drugih dejavnostih, predvsem v gradbeništvu, prometu, kulturi, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu ter v družbeno-političnih dejavnostih.

Tabela prikazuje aktivno prebivalstvo po dejavnosti v letih 1961, 1971 ter 1981:

Panoge dejavnosti 1961 1971 1981
Industrija in rudarstvo 302 362 501
Kmetijstvo 60 46 27
Gozdarstvo 90 74 51
Gradbeništvo 21 23 31
Promet in zveze 11 27 30
Trgovina 52 48 50
Gostinstvo in turizem 1 48 11
Obrt 41 33 24
Stnovanjsko-komunalne dejavnosti 4 2 2
Izobraževanje, kulturne dejavnosti 23 42 40
Zdravstvo, socialno varstvo 4 42 39

Zanimiv kazalec napredka je izobrazbena struktura prebivalstva. Gospodarske dejavnosti zahtevajo vedno več kvalificiranega kadra, s tem pa je povezana zahteva po ustrezni šolski izobrazbi prebivalcev. Vedno večje je število ljudi z ustrezno izobrazbo in vedno manj z nedokončanimi razredi osnovne šole.

Spremembe so nastajale tudi v številu in tipu gospodinjstev. Leta 1948 je bilo v kraju zabeleženih 404 gospodinjstev, leta 1981 608, 1991 pa že več kot 1000 gospodinjstev. V zadnjem času pa se ponovno kaže zanimanje za zemljo, vračanje na domačije... Še največ Lovrenčanov pa poleg služb kmetuje doma.

Spodnje tabele prikazujejo prebivalstvo od 15. leta po šolski izobrazbi za leta 1961, 1971 ter 1981.

1961:

Brez šol 4.razred OŠ osnovna šola Kv VKV gimnazija višja šola fakulteta neznano
Skupaj 1360 150 895 102 165 28 7 6 7
 % 100 11 65.8 7.5 12.1 2.1 0.5 0.5 0.5

1971:

Brez šol 4. razred OŠ osnovna šola Kv VKV gimnazija višja šola fakulteta neznano
Skupaj 1567 135 641 455 236 72 13 6 9
 % 100 8.6 40.9 29 15 4.6 0.9 0.4 0.6

1981:

Brez šol 4. razred OŠ osnovna šola Kv VKV gimnazija višja šola fakulteta neznano
Skupaj 1520 19 39 922 363 141 19 16 1
 % 100 1.2 2.6 60.7 23.9 9.3 1.2 1 0.1

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V Lovrencu se je poleg kmetijstva (83 mlinov) uveljavilo še fužinarstvo (za tri fužine so posekali vse bukove gozdove - zato je danes Pohorje pretežno iglasto; iz ene izmed fužin je nastala tovarna kos in srpov), lesarstvo (108 žag), splavarstvo (splavarji so svojemu zavetniku sv. Miklavžu leta 1754 v trgu postavili znamenje), steklarstvo (17 glažut).

Danes se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, med njimi tudi z čebelarstvom. Leta 2011 je Čebelarsko društvo Lovrenc praznovalo 90 let.

Obrt[uredi | uredi kodo]

Način življenja v 19.stoletju je bil tak, da so ljudje delali le za lastne potrebe. Nekmečka opravila obrtne narave so zato posebej priučeni ljudje opravljali na domu naročnika. Podatki o obrtnikih so zelo skopi. Za leto 1843 navaja vir, da je bilo v Lovrencu 11 obrtnikov. V opisu lovrenškega trga je navedeno, da bi naj leta 1840 bile v Lovrencu dve gostilni in da so najštevilnejši trški obrtniki mlinarji, krojači in čevljarji, bili združeni v cehe. Zaradi zaprtosti trga je bil splošni videz, da ni bilo razvito ne obrtništvo in ne trgovina. Začetek 20. stoletja lahko ocenimo kot zlato dobo lovrenške obrti.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  3. ^ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  4. ^ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Pomurska založba, Murska Sobota. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3. 
  • Milan Orožen Adamič, Drago Perko, Drago Kladnik. Priročni krajevni leksikon Slovenije. DZS, Ljubljana 1996.
  • Jože Mlinarič, Anton Ožinger, Zvone Podvinski. Lovrenc na Pohorju skozi stoletja. KS, Lovrenc, 1991.
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]