Ruta, Lovrenc na Pohorju

Za druge pomene glej Ruta (razločitev).

Ruta
Ruta Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°33′24.14″N 15°26′47.96″E
Država	Slovenija
Statistična regija	[[Podravska regija|Podravska'"`UNIQ--ref-00000003-QINU`"']]
Tradicionalna pokrajina	Štajerska
Občina	Lovrenc na Pohorju
Površina
• Skupno	6,53 km2
Nadm. višina	516,8 m
Prebivalstvo  (2026)
• Skupno	87
• Gostota	13 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	2343 Fala
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Ruta (izgovorjava [ˈɾuːta]) je razloženo naselje samotnih kmetij na severnem obrobju Pohorja v Občini Lovrenc na Pohorju, med dolino spodnjega toka potoka Radoljne in reko Dravo, ki tu naredi velik ovinek ter s severa in vzhoda objema naselje. Leži na nadmorski višini 300–500 metrov, najvišja točka v okolici je Lobnikov vrh (705 m).

Kraj leži na prostranem sedlu med Falo in Devino, v območju župnije Puščava, približno 24 km od Maribora in 6 km od Lovrenca na Pohorju. Do naselja vodi lokalna cesta iz smeri Puščave ter cesta, ki se odcepi pri Jodlu (420 m) s poti Puščava–Fala.

V kraju stoji tudi železniška postaja Ruta ob progi Maribor–Dravograd. Pri njej je bil nekoč pomemben splavarski pristan, danes pa tam stoji most čez Dravo, zgrajen leta 1971, ki povezuje dolino z območjem Lovrenca na Pohorju. Ob mostu je nastal nov zaselek, ki sega vse do železniške postaje.

Ruta je značilno gozdnato in gričevnato območje z le malo obdelovalnih površin, te pa so predvsem na južnih pobočjih, kjer so travniki, senožeti in sadovnjaki. Pomembni gospodarski panogi sta gozdarstvo in živinoreja, nekaj dohodka prinaša tudi sadjarstvo. Kmetijski pridelki se prodajajo v bližnjo okolico (zlasti na Falo) in v Maribor, les in sadje pa so domačini v preteklosti prodajali celo v tujino.

Del prebivalcev je zaposlen izven kraja, predvsem v Rušah in Mariboru. Ruta je nekoč slovela po živahnem prometu z Lovrenškega, ob železniški postaji je bilo večje skladišče lesa, ob Dravi pa splavarski pristan.

Kraj je znan tudi po štirih starodavnih tisah, od katerih ima tista pri hiši št. 8 obseg debla 300 cm, pri št. 14 260 cm, pri št. 7 pa 160 in 170 cm – kar priča o bogati naravni dediščini območja.

Zgodovina

Ruta je kot kraj nastala že v 13. stoletju, ko je bil okoliški svet izkrčen in poseljen, kar je kraju tudi dalo ime.

V neposredni bližini današnje vasi je stal stari grad Fala, ki so ga prvotno posedovali falski gospodje, prvič omenjeni že leta 1299. Leta 1407 je grad porušil Oton Pergauer, kasneje pa je Benediktinski samostan svetega Pavla v času turških vpadov graščino spremenil v utrdbo in vanjo postavil oskrbnike-redovnike. V njej je celo delovala šola za klerike.

Po razpustu samostana leta 1782 je posest prešla v državno last, nato pa jo je leta 1820 kupila rodbina Leibmann pl. Rast. Ta je leta 1830 zgradila zidan most čez Dravo, ki pa ga je že leta 1836 odnesla voda. Kasneje je graščina prešla v last P. Glančnika.

V kraju je ohranjena kapela sv. Miklavža, ki naj bi stala že v starem gradu in je bila po gradnji nove graščine ponovno postavljena. Njeno posvečenje sv. Miklavžu, zaščitniku brodarjev, spominja na nekdanje dravsko splavarstvo, ki je imelo v tem delu Drave velik pomen. Na Gomili stoji tudi spominska kužna kapelica, ki priča o starih časih, ko so kraj prizadele kužne bolezni.

Do druge svetovne vojne je bila Ruta z Činžatom eno naselje.

Do druge svetovne vojne je bila Ruta z Činžatom eno naselje.

Z razvojem gozdarstva, lesne trgovine in splavarstva je Ruta v 19. in začetku 20. stoletja doživela gospodarski razcvet, saj so po Dravi vozili velike količine lesa v smeri Maribora in naprej proti Donavi.

Prebivalstvo 1869-2025

Prebivalstvo Rute 1869-2025

leto	1869	1880	1890	1900	1910	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2002	2010	2015	2020	2025
št. prebivalcev	287	281	298	293	349	173	206	182	204	167	146	133	111	97	96	93	84

Pomembne osebnosti

• Tatjana Bregant (roj. 1932)- arheologinja in strokovna pisateljica
• Drago Vresnik (roj. 1926)- pripovednik in publicist.

Viri in literatura

• Hölder, Alfred (1883). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Obširen imenik krajev na Štajerskem. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Vol. 4. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.  
• Hölder, Alfred (1894). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem: neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Vol. 6. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.  
• Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Vol. 4. Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.  
• Specialni krajevni repetorij za Štajersko. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Vol. 4. Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna. 1918. COBISS 41666305.
• Zupan, Guido, ur. (1937). Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. COBISS 17618945.
• Savnik, Roman, ur. (1976). Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 18172417.
• Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago, ur. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.  

Glej tudi

• seznam naselij v Sloveniji

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Ruta, Lovrenc na Pohorju v Wikimedijini zbirki