Činžat
Činžat | |
|---|---|
  Činžat Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°32′24.99″N 15°25′52.75″E / 46.5402750°N 15.4313194°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Lovrenc na Pohorju |
| Površina | |
| • Skupno | 2,74 km2 |
| Nadm. višina | 421,5 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 159 |
| • Gostota | 58 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2343 Fala |
| Zemljevidi | |
Činžat (izgovorjava [ˈtʃiːnʒat], nemško Zinsath[2] je razloženo naselje, ki leži na severnem pobočju Pohorja v Občini Lovrenc na Pohorju, južno in zahodno nad reko Dravo. Naselje se razteza na nadmorski višini med 350 in 500 metri, na območju, kjer se lovrenško-ribniško podolje prehaja v zgoščene pohorske gozdove. Središče naselja sestavljata dve jedri – spodnje, na okoli 440 metrih, in zgornje, na približno 470 metrih nadmorske višine.
Vas leži na prisojnih legah, obdana z gozdovi, kar ji daje značilen ruralen, miren videz. Domačije so razporejene na širšem planem grebenu, ki se zložno dviga proti jugu in spušča proti severu, kar omogoča ugodne pogoje za živinorejo, sadjarstvo in kmečki turizem. Na pobočjih so razširjeni sadovnjaki, travniki in senožeti, v nižjih legah pa še nekaj njivskih površin.
Pomemben naravni element območja je Lamprehtov potok, ob katerem poteka gozdna cesta, ki povezuje Činžat z Ruto in Falo. Ob njem je tudi zaselek Gomila, kjer so našli rimske izkopanine. Del prebivalstva je zaposlen v Rušah, Lovrencu na Pohorju in Mariboru, medtem ko nekateri še vedno ohranjajo tradicionalne kmetijske dejavnosti.
Posebnost kraja so stare tise, ki sodijo med naravne znamenitosti. Med najlepšimi je tista pri hiši št. 22 z obsegom 289 cm, medtem ko druge pri različnih domačijah merijo med 110 in 170 cm v obsegu.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Činžat je bil do druge svetovne vojne del enotnega naselja z Ruto, šele kasneje sta se kraja upravno razdelila.
Arheološke najdbe pričajo o naselitvi območja že v prazgodovini – na Monettijevem posestvu je bila najdena kamnita ploščata sekirica, na gomili (474 m) pa so bili odkriti ostanki rimskih naselbin. Na istem mestu stoji tudi kužno znamenje, ki spominja na pretekle epidemije, ki so prizadele ta del Pohorja.
V preteklosti je bilo območje znano po živinoreji in ovčereji, v višjih legah pa je prevladoval iglasti gozd, ki je prebivalcem omogočal dodatni zaslužek z gozdarstvom in spravilom lesa. Zaradi odmaknjenosti od večjih prometnih poti in umestitve med ruško in lovrenško gravitacijsko območje, je Činžat dolgo ohranil izrazito kmečki značaj.
Prebivalstvo 1869-2025
[uredi | uredi kodo]| leto | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2010 | 2015 | 2020 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| št. prebivalcev | 266 | 261 | 277 | 275 | 185 | 260 | 197 | 214 | 199 | 201 | 178 | 156 | 156 | 168 | 171 | 144 | 159 |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna. 1904. str. 200.
- ↑ »Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE«. PxWeb. Pridobljeno 1. novembra 2025.
Viri in literatura
[uredi | uredi kodo]- Hölder, Alfred (1883). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Obširen imenik krajev na Štajerskem. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 4. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.
- Hölder, Alfred (1894). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem: neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 6. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.
- Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.
- Specialni krajevni repetorij za Štajersko. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna. 1918. COBISS 41666305.
- Zupan, Guido, ur. (1937). Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. COBISS 17618945.
- Savnik, Roman, ur. (1976). Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 18172417.
- Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago, ur. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.