Recenjak
Recenjak | |
|---|---|
  Recenjak Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°32′18.39″N 15°21′48.63″E / 46.5384417°N 15.3635083°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Lovrenc na Pohorju |
| Površina | |
| • Skupno | 14,71 km2 |
| Nadm. višina | 471,4 m |
| Prebivalstvo (2025)[2] | |
| • Skupno | 187 |
| • Gostota | 13 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2344 Lovrenc na Pohorju |
| Zemljevidi | |
Recenjak je razloženo naselje samotnih kmetij in manjših skupin hiš na severnih obronkih Pohorja v Občini Lovrenc na Pohorju, zahodno od Lovrenca na Pohorju. Leži v Lovrenško-Ribniškem podolju, med Povhovim potokom na zahodu in Radoljno na vzhodu, razteza pa se na nadmorski višini med 380 in 910 metri. Najvišja kmetija v kraju je Kasjak, ki leži približno na 910 m nadmorske višine.
Pokrajina je izrazito gozdnata, prevladujejo iglasti gozdovi, med njimi pa se razprostirajo travniki, senožeti in majhne kmetije s celovitimi zemljišči. Ob gozdnih poteh in jasah stojijo raztresene domačije, ki ohranjajo značilno podobo pohorskega poselitvenega vzorca. Na prisojnih legah proti severu so kmetije bliže skupaj, proti južnim, višje ležečim predelom pa so razporejene bolj posamično.
Večina prebivalcev je zaposlena v Lovrencu na Pohorju, deloma tudi v Rušah in Mariboru. Prebivalci se tradicionalno ukvarjajo z gozdarstvom, kmetijstvom in živinorejo, nekateri pa tudi s prodajo lesa, gozdnih sadežev in kmečkim turizmom. V preteklosti je bilo območje bogato z žagami, ki so obratovale ob Radoljnem potoku, danes pa so vse opuščene.
Na območju med Radoljno in Plesičem se nahaja kraj, ki ga domačini imenujejo Hudi kot, saj potok tu pogosto nenadno naraste in poplavlja okoliške gozdove.
V okolici Recenjaka se nahaja več naravnih znamenitosti, med drugim razgledna točka Vretenk in območje pri Planinki (1529 m), ki ponuja širok pogled proti Dravski dolini. V kraju so registrirane številne stare tise, ki predstavljajo del naravne dediščine. Med njimi izstopata tisi pri hiši št. 3 z obsegom 210 in 220 cm, ter lipa pri hiši št. 10, ki s 615 cm obsega debla velja za enega najdebelejših dreves v okolici.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Naselje Recenjak se je razvilo iz starejših samotnih kmetij na pobočjih nad Lovrencem, kjer je gozd že v srednjem veku nudil pogoje za življenje in delo domačinov. Zaradi oddaljenosti od trških središč in razgibanega terena je kraj dolgo ohranil kmečki značaj.
Območje je bilo tesno povezano s pohorskim steklarstvom – tod je nekoč potekala cesta Glazarica, po kateri so vozili pohorsko steklo iz Josipdola proti dolini. Ta pot je imela pomembno vlogo pri oskrbi naselij in razvoju trgovske dejavnosti.
Na vzhodnem vznožju, ob Radoljnem potoku, je še danes viden opuščen kamnolom sivkastega tonalita, ki je bil nekoč pomemben vir gradbenega kamna. Gozdovi v okolici so v preteklosti zagotavljali delo številnim žagarjem in oglarjem.
V 20. stoletju se je del prebivalcev začel zaposlovati v industriji in gozdarskih obratih v Lovrencu, hkrati pa so se ohranile manjše tradicionalne kmetije, ki danes predstavljajo pomemben del kulturne krajine Pohorja.
Prebivalstvo 1869-2025
[uredi | uredi kodo]| leto | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2010 | 2015 | 2020 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| št. prebivalcev | 357 | 372 | 375 | 173 | 337 | 288 | 343 | 363 | 354 | 312 | 312 | 254 | 193 | 186 | 180 | 170 | 187 |
Lovrenška jezera
[uredi | uredi kodo]Na južnem delu Recenjaka se območje dvigne v uravnavo planoto, kjer se razprostira znano šotno barje Lovrenških jezer. Gre za eno najpomembnejših naravnih znamenitosti Pohorja, sestavljeno iz več kot dvajsetih manjših jezerc, ki so razporejena po barju na nadmorski višini okoli 1520 metrov.
Najbolj znano med njimi je Ledvičasto jezero, ob katerem živi ljudska pripoved o povodnem možu Jezerniku, varuhu jezer in njihove skrivnostne tišine. Območje je znano po redkem zaščitenem rastlinstvu, med katerim prevladujejo mahovi, šotni mahovi, borovnice in ruševje.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Po površini največja naselja v statističnih regijah«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE«. PxWeb. Pridobljeno 1. novembra 2025.
Viri in literatura
[uredi | uredi kodo]- Hölder, Alfred (1883). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Obširen imenik krajev na Štajerskem. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 4. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.
- Hölder, Alfred (1894). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem: neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 6. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.
- Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.
- Specialni krajevni repetorij za Štajersko. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna. 1918. COBISS 41666305.
- Zupan, Guido, ur. (1937). Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. COBISS 17618945.
- Savnik, Roman, ur. (1976). Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 18172417.
- Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago, ur. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
