Rdeči Breg, Lovrenc na Pohorju

Za druge pomene glej Rdeči Breg.

Rdeči Breg
Rdeči Breg Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°33′6.85″N 15°22′35.95″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Podravska
Tradicionalna pokrajina	Štajerska
Občina	Lovrenc na Pohorju
Površina
• Skupno	11,49 km2
Nadm. višina	555 m
Prebivalstvo  (2025)
• Skupno	225
• Gostota	20 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	2344 Lovrenc na Pohorju
Zemljevidi	Najdi.si

Rdeči Breg je razloženo in raztreseno naselje na severnih pobočjih Pohorja v Občini Lovrenc na Pohorju, nad Lovrenško–Ribniškim podoljem, ki ga obdajajo številni potoki in gozdovi. Leži med Kapušovim potokom na zahodu, spodnjim tokom Radoljne na vzhodu ter potokom Slepnico, pritokom Radoljne, na jugu. Na severni strani naselja se razprostira reka Drava, ki tukaj teče skozi globoko Brezensko sotesko. Višinska lega naselja sega od približno 450 do 800 metrov, najvišja točka pa je Juričev vrh (838 m). Zahodni del območja, ki leži zahodno od Kapušovega potoka, je prej spadal v radeljsko občino, danes pa v podvelško občino.

Rdeči Breg je dostopen iz več smeri — s Puščave, Ožbalta, po Kapušovi grabi ali iz Lovrenca na Pohorju, kamor vodita potoka Vranjščica in Povhov potok. Naselje obsega več raztresenih kmetij in domačij, od katerih so številne samotne in s skodlami krite. Južni deli pobočij so ugodnejši za kmetijstvo in zato gosteje poseljeni.

Velik del območja so bil pokrita z gozdovi, saj gozdovi zavzemajo kar 81 % produktivnih površin. Gozdovi predstavljajo eden izmed glavnih virov dohodka za prebivalce, poleg tega pa so nekateri domačini živijo tudi od živinoreje. Vodni viri so bili pridobljeni iz vodnjakov s talno vodo.

Rdeči Breg je poznan tudi po lovu na divjad, predvsem na jelene, srne in divje peteline, ter po redkih in dragocenih drevesnih vrstah. Najbolj znan je Glačnikov nasad — parkovni nasad zelenih duglazij, cipres, sitk, kavkaških jelk in črnih borov, ki je bil zasajen v 80. letih 19. stoletja in se razprostira na nadmorski višini 600–800 metrov. Gre za eden največjih tovrstnih nasadov na Slovenskem.

Naravne posebnosti kraja dopolnjujejo številna stara drevesa, med njimi: hrast pri domačiji št. 50 na Jurčičevem vrhu z obsegom debla 410 cm, tise pri hiši št. 8 (obsegi 340, 185 in 120 cm), tisa pri hiši št. 16 (200 cm), tisa na posestvu Marije Baumgartner (210 cm).

V okolici Glačnikove hiše stoji lovska koča. Na njej je bila vzidana spominska plošča sedmim borcem pohorske čete Lackovega odreda, ki so padli spomladi 1945.

Večina prebivalcev je zaposlena v Lovrencu na Pohorju, Rušah ali Mariboru, medtem ko doma pridelujejo predvsem les in gozdne sadeže.

Zgodovina

Ozemlje današnjega Rdečega Brega je bilo poseljeno že v starejših obdobjih, vendar je bilo zaradi gostih gozdov in strmih pobočij vedno redko naseljeno. Prebivalci so se ukvarjali predvsem z gozdarstvom, živinorejo in rudarstvom.

V 18. stoletju so v bližini Godičeve domačije kopali piritovo rudo, kar je ena najstarejših omemb rudarjenja na tem območju. Rudnino so nekoč talili v plavžu ob spodnji Radoljni, ki je bil pomemben del lokalne železarske dejavnosti in povezan s steklarno ter fužinami v Lovrencu na Pohorju.

Med drugo svetovno vojno je Rdeči Breg zaradi svoje odmaknjenosti služil kot zatočišče partizanov. Na območju Glačnikove domačije in lovske koče so potekale partizanske akcije. Nekatere domačije so bile po drugi svetovni vojni opuščene, nekatere pa so med obema vojnama prevzeli lovrenški lesni trgovci in jih preuredili v manjše posesti.

Po vojni se je del prebivalcev zaposlil v industriji Lovrenca na Pohorju, nekateri pa so nadaljevali tradicijo gozdarstva in lovstva. Naselje je postopno izgubljalo število stalnih prebivalcev, saj so številne domačije postale vikendi ali počitniške hiše.

Prebivalstvo 1869-2025

Prebivalstvo Rdečega brega 1869-2025

leto	1869	1880	1890	1900	1910	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2002	2010	2015	2020	2025
št. prebivalcev	222	222	200	217	182	254	272	228	239	257	267	277	248	261	255	235	225

Viri in literatura

• Hölder, Alfred (1883). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Obširen imenik krajev na Štajerskem. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 4. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.  
• Hölder, Alfred (1894). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem: neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 6. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.  
• Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
• Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.  
• Specialni krajevni repetorij za Štajersko. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna. 1918. COBISS 41666305.
• Zupan, Guido, ur. (1937). Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. COBISS 17618945.
• Savnik, Roman, ur. (1976). Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 18172417.
• Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago, ur. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.  

Glej tudi

• Seznam naselij v Sloveniji