Planina, Postojna

Planina
Planina
	Planina Geografska lega v Sloveniji
	Koordinati: 45°49′49.38″N 14°15′9.61″E / 45.8303833°N 14.2526694°E
Država	Slovenija
Statistična regija	Primorsko-notranjska
Tradicionalna pokrajina	Notranjska
Občina	Postojna
Površina
• Skupno	36,563 km2
Nadm. višina	453,3 m
Prebivalstvo (2024)
• Skupno	865
• Gostota	24 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	6232 Planina
Zemljevidi	Najdi.si; Geopedia;
	Planina - Trško naselje
	Register kulturne dediščine Slovenije
	Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega	Občina Postojna
RKD št.	525 (opis enote)
Razglasitev NSLP	22. december 1984

Planina (v starejših virih tudi »Planina pri Rakeku«), ker je nekoč upravno spadala k Rakeku, še danes pa je to ime župnije) je naselje z okoli 850 prebivalci v Občini Postojna.

Naselje je v smeri proti jugozahodu razloženo na obeh straneh lokalne ceste in ob desnem robu poplavnega kraškega Planinskega polja. Nadaljuje se do vznožja cestnih serpentin (t.i. »Planinske ride«), ki se vzpenjajo do Postojnskih vrat, s katerih se cesta spusti v Postojnsko kotlino, proti Nanosu, Senožečam in naprej čez Kraški rob proti Tržaškemu zalivu.

Zgodovina

Prometna pot med morjem in notranjostjo je tod potekala že v predrimski dobi. ^[4]

13. stoletje

Leta 1217 sta tu omenjena trg in mitnica. Ožje območje naselja je bilo že pred prvo omembo v posesti Goriških grofov. Prvotni grad Hošperk je bil v zgodovinskih virih prvič omenjen kot grad Unec (castrum Moevntz) leta 1295.

Glavni članek: Grad Hošperk.

17. stoletje

Sedanji dvorec Hošperk, je bil zgrajen v začetku 17. stoletja.

Glavni članek: Dvorec Hošperk.

V 17. stoletju je trg prejel od cesarja Ferdinanda II. pravico do sobotnega sejma, pa tudi pravico do letnega živinskega sejma^[5] na praznik Sv. Marjete.

19. stoletje

Novo cesto proti Trstu so pričeli graditi leta 1830 in je pomembno pripomogla k razvoju Planine. Mogočne trške hiše iz tega obdobja, s širokimi napušči, obsežnimi dvorišči in nekdanjimi konjskimi hlevi, so bile namenjene tovornikom ali »furmanom«. Tovrstna prometna dejavnost je zamrla ob izgradnji Južne železnice. Od leta 1867 do leta 1875 je bil v Planini sedež okrajnega sodišča^[5], nato so ga preselili v Logatec.

20. stoletje

Razmejitev med Italijo in Jugoslavijo po prvi svetovni vojni je Planino razdelila na dvoje. Meddržavna meja je potekala skozi zahodni del naselja, ki je postalo obmejni kraj z različnimi mejnimi službami.

Med drugo svetovno vojno so partizani požgali podružnično cerkev sv. Duha na Hribu nad Planino ^[5], 27. marca 1944 pa še dvorec Hošperk, ki ga je od leta 1846 imela v lasti rodbina Windischgraetz. Velika katastrofa je naselje prizadela še zaradi eksplozije v kaplaniji poleg cerkve sv. Marjete in župnišča, v kateri je vojska hranila razna eksplozivna sredstva in mine. Zatem si Planina si gospodarsko ni več opomogla.

Največji udarec ponovnemu povojnemu razvoju naselja je pomenila izgradnja avtoceste A1 (gradnja odseka Vrhnika-Postojna je potekala v letih 1970-72), ki je povsem preusmerila prometne tokove proti morju in osamila Planino.

Naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti

Znane osebnosti

Rudolf Wrus (1871-1950), astronom in hotelir

Sklici in opombe

↑ »Največja naselja po površini«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 525«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
↑ Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
↑ ^5,0 ^5,1 ^5,2 »spletna stran župnije Planina pri Rakeku«. Pridobljeno 22. maja 2019.

Viri

Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

Glej tudi

Zunanje povezave

Domača stran kraja Planina

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Planina, Postojna.

[1] »Največja naselja po površini«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.

[2] »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.

[RKD525-3] »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 525«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

[4] Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

[A-5] 5,0 ^5,1 ^5,2 »spletna stran župnije Planina pri Rakeku«. Pridobljeno 22. maja 2019.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

p p u Trgi v Sloveniji
Trgi	Bistrica ob Sotli Braslovče Brestanica Dobrovnik Gornji Grad Kozje Lemberg pri Šmarju Ljubno ob Savinji Lovrenc na Pohorju Kostel Kozje Kunšperk Mokronog Motnik Mozirje Muta Pilštanj Planina Planina pri Sevnici Podčetrtek Podsreda Ptujska Gora Radlje ob Dravi Rašica Rogatec Senožeče Stari trg ob Kolpi Studenice Svibno Vače Vitanje Vojnik Vuzenica Žužemberk
Nekdanji	Gutenwerth
Trg Trške pravice Mesta v Sloveniji

p p u Občina Postojna
Naselja	Administrativno središče: Postojna Belsko Brezje pod Nanosom Bukovje Dilce Gorenje Goriče Grobišče Hrašče Hrenovice Hruševje Koče Landol Liplje Lohača Mala Brda Mali Otok Malo Ubeljsko Matenja vas Orehek Planina Predjama Prestranek Rakitnik Rakulik Razdrto Sajevče Slavina Slavinje Stara vas Strane Strmca Studenec Studeno Šmihel pod Nanosom Velika Brda Veliki Otok Veliko Ubeljsko Zagon Žeje
Znamenitosti	Postojnska jama Grad Predjama Planinska jama Otoška jama
Znane osebnosti	Miroslav Adlešič Luka Čeč Rajmond Debevec Borut Pahor Alojz Srebotnjak