Dvorec Hošperk
Dvorec Hošperk | |
 | |
Razvaline dvorca Hošperk | |
  Dvorec Hošperk | |
| Lega | okolica Planine pri Rakeku Občina Postojna |
|---|---|
| Koordinati | 45°49′37″N 14°15′50″E / 45.82694°N 14.26389°EKoordinati: 45°49′37″N 14°15′50″E / 45.82694°N 14.26389°E |
| Zgrajeno | (1717-1723) |
| Arhitekt | Carlo Martinuzzi |
| RKD št. | 173 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 22. december 1984 |
Dvorec Hošperk (nemško Haasberg; Hazberch), tudi dvorec Planina, je nekdanji baročni dvorec, katerega ruševine stojijo v bližini Planine pri Rakeku, na uravnanem platoju nad strugo reke Unice.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Dvorec Hošperk je bil zgrajen po letu 1614, v bližini starega planinskega gradu, so Eggenbergi dali zgraditi baročni dvorec Hošperk, Dolgo časa je veljal za eno najbolj reprezentativnih grajskih stavb na Slovenskem, s čudovitim parkom, katerega ostanki so vidni še dandanes.
Ruševine dvorca, prekrite z rastlinjem in obraščene z drevjem, stojijo na Planini nasprotni strani kraškega Planinskega polja. Leta 1716 je Marija Šarlota Eggenberška poleg gospostva Šteberk in Logatec Hošperk prodala Johannu Casparju Cobenzlu. Ko je leta 1810 rodbina Cobenzl izumrla, pa ga je podedoval Mihael Coronini pl. Cronberg, tj. iz Kromberka. Leta 1846 je drugič prešel v roke rodbine Windischgrätz, ko ga je kupil knez Weriand zu Windischgrätz. Ta rodbina je bila tudi njegov zadnji lastnik. Dvorec so med 2. svetovno vojno, 27. marca 1944, požgali partizani, takrat je bila popolnoma uničena dragocena notranja oprema, arhiv rodbine ter kasneje tudi družinska grobnica Windischgrätzov.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 173«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Ivan Stopar, »Gradovi na Slovenskem«, Ljubljana, 1987. (COBISS)
- Tanja Žigon, Grad Haasberg in knezi Windischgraetz. Logatec, 1992. (COBISS)
- Dušan Kos, Vitez in Grad. Vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja, Ljubljana 2005, str. 136-137. (COBISS)
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- grad Hošperk Arhivirano 2020-01-28 na Wayback Machine.
