Sajevče
Sajevče | |
|---|---|
| Koordinati: 45°44′40.98″N 14°6′47.1″E / 45.7447167°N 14.113083°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Primorsko-notranjska |
| Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
| Občina | |
| Površina | |
| • Skupno | 9,08 km2 |
| Nadm. višina | 579,5 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 46 |
| • Gostota | 5,1 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6225 Hruševje |
| Zemljevidi | |
Sajevče so naselje v Občini Postojna. V preteklosti, še okrog leta 1970, je bilo to izrazito gručasto naselje, kjer je prevladovalo kmetijstvo. Nahaja se na Sajevškemu polju ob potoku Rakuljščica, ki na južnem delu vasi ponikne, kjer se nahaja tudi mlin, ki pa je danes ne obratuje več in je zapuščen.[2]
Na jugozahodu se nahajajo hribi Učičnik (726 m), Strmec (693 m), Cerovec (706 m) in Sodni vrh (718 m). [3]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Prebivalstvo se je nekoč množično ukvarjalo s kmetijstvom, poudarjala se je živinoreja. Dandanes je večina ljudi zaposlena v Postojni, Prestranku, Hruševju.
| 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1966 | 1981 | 1991 | 2002 | 2011 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 100 | 100 | 103 | 98 | 77 | 105 | 62 | 59 | 47 | 43 | 35 | 29 | 40 | 40 |
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V bližini naselja se nahaja Županov spodmol. To je 10 metrov dolga jama in predstavlja tretjo največjo paleolitsko postajo v Pivški kotlini. V tem najdišču so našli največ predmetov iz kosti, med arheološkimi ostanki iz pozne železne dobe pa posebej izstopajo fragmenti lončenine.[3]
Med NOB je tu začasno bilo sodišče komande Senožeče, komande Postojna, sedež Pivškega okrožja ipd. Zaradi pogoste prisotnosti borcev v širši okolici so v vasi delovale etapna kuhinja ter krojaška in čevljarska delavnica, na bližnjem griču pri Hribarju pa je med oktobrom in decembrom 1943 imela sedež tudi tehnika Nanos. To je pritegnilo pozornost okupatorja, ki je znova usmeril svoje napade na to območje. Odkrito je bilo taborišče gospodarske komisije na Učičniku (723 m), vendar je bilo ob prihodu sovražnika zapuščeno, zato so ga požgali. Dne 24. decembra 1943 so Nemci uničili barako, oddaljeno približno 300 metrov zahodno od Sajevč, kjer je bil nameščen štab VDV (Vojska državne varnosti).[2] Najsilovitejši napad pa se je zgodil 31. januarja 1945. 5. bataljon VDV, ki je malo pred tem z Banjške planote prispel v Sajevče, napada ni predvidel in je pri tem izgubil 7 borcev, 23 jih je bilo poškodovanih. Na začetku vasi v spomin na ta dogodek stoji obeležje.[3]
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1968. str. 264.
- 1 2 3 Postojnski prepih. Postojna: Postojna : Občina. junij 2018. str. 10–11.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: leto (povezava) - ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1968. str. 248.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Popis prebivalstva 1981«. Statistični urad Republike Slovenije. 1981.
- ↑ »Popis prebivalstva 1991«. Statistični urad Republike Slovenije. 1991.
- ↑ »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. 2002.