Veliki Otok, Postojna
Veliki Otok | |
|---|---|
 | |
  Veliki Otok Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°46′58.57″N 14°11′43.08″E / 45.7829361°N 14.1953000°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Primorsko-notranjska |
| Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
| Občina | Postojna |
| Površina | |
| • Skupno | 17,32 km2 |
| Nadm. višina | 539,8 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 172 |
| • Gostota | 9,9 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6230 Postojna |
| Zemljevidi | |
Veliki Otok - Vas | |
| Lega | Občina Postojna |
| RKD št. | 25186 (opis enote)[2] |
Veliki Otok je gručasto naselje, ki leži nedaleč od Postojne in je le nekaj sto metrov oddaljeno od Postojnske jame.
Vas leži na nadmorski višini 539,8 m, tik pod Kaculom (598 m), ki številnim turistom, športnikom in drugim obiskovalcem ponuja lepe razgledne točke, preko Kacula pa je možno priti vse do Postojne.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Območje vasi je bilo naseljeno že v ledeni dobi, razloge lahko iščemo v številnih kraških jamah, breznih in spodmolih na tem območju. Na pobočjih nad vasjo pa so že pred prvo svetovno vojno odkrili shrambo sekir, ki pričajo o poselitvi območja v starejši bronasti dobi.[3]
Severno od Velikega Otoka leži velika opuščena vojašnica, pod njo pa v kraško jamo Lekinko ponikne Črni potok. Blizu sta tudi Otoška jama, in Betalov spodmol. Jamo, ki je dolga približno pol kilometra so l. 1890 odkrili domačini in skozi njo uredili pot. V obeh so raziskovalci potrdili paleolitsko postajo oziroma najdišče.[3]
Črna jama
[uredi | uredi kodo]Črna jama je bila poznana že v 18. stoletju in so jo pogosto obiskovali predvsem naravoslovci, ki so v strugi reke Pivke raziskovali ter lovili človeške ribice. Skozi zunanji vhod v Črno jamo, ki se nahaja v gozdu na dnu globoke kraške udornice, so se v noči z 22. na 23. april 1944 neopazno prebili partizani in v zaledju vhoda v Postojnsko jamo požgali skladišče bencina, ki so ga uporabljali nemški okupatorji. Na uspešno izvedeno diverzantsko akcijo danes opozarja obeležje z napisom, postavljen ob poti proti Postojni, na robu vrtače.[4]
Cerkvi
[uredi | uredi kodo]Na griču nad dolinico pri Otoški jami stoji cerkev sv. Andreja s freskami iz 16. stoletja, v vaškem jedru pa stoji cerkev sv. Katarine.
Prva se v pisnih virih prvič omenja leta 1665, vendar arhitekturne značilnosti jasno kažejo, da je njen izvor precej starejši. Ladja ima še vedno romanske oziroma zelo zgodnjegotske poteze, nad njo pa se dviga kamnit zvonik na preslico. Med letoma 1420 in 1440 je bila notranjost poslikana s ciklom najstarejših krščanskih prizorov, med katerimi so upodobljeni prihod in poklon Svetih treh kraljev, prizori Kristusovega pasijona, vhod v Jeruzalem, zadnja večerja, Jezus pred Pilatom, bičanje, kronanje s trnjem, pot na Kalvarijo, Kristus v predpeklu ter vstajenje. Cerkev je bila pozneje večkrat prezidana, v novejšem času pa tudi na novo pokrita.
Slednja, torej cerkev cerkev sv. Katarine je prav tako prvič omenjena leta 1665. Leta 1733 so ji dozidali zvonik, ki se v pritličju odpira s tremi kamnitimi vhodi in je hkrati služil kot zaklonišče. V vzhodno steno je na mestu nekdanjega okna iz 17. stoletja vgrajen gotski relief sv. Katarine, nastal okoli leta 1470. Glavni oltar iz marmorja je leta 1871 izdelal Janez Vurnik, oltarno podobo sv. Katarine pa je leta 1876 naslikala Henrika Langus. Pred nekaj leti so prebivalci Otoka cerkev v celoti obnovili tudi s prostovoljnimi prispevki. V preteklosti so k bogoslužju v to cerkev prihajali tudi graščaki z gradu Sovič.[3]
Izvor imena
[uredi | uredi kodo]Postojnska kotlina naj bi bila zalita z vodo in zato so tudi najstarejše hiše potisnjene v breg. Voda (reka Pivka) pa naj bi odtekala v Postojnsko jamo. Pivka še danes odteka v Postojnsko jamo in ta odtok se imenuje Veliki odtok. Vaščani so verjetno zaradi lažje izgovorjave dali vasi ime Veliki Otok in črko D izpustili.
Znane osebnosti rojene v Velikem otoku
[uredi | uredi kodo]- Leo Vilhar (1899–1971)
- Matija Vilhar jamski vodnik in speleolog
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]V preteklosti je bilo kmetijstvo skromno, veliko je bilo posajenih sadnih dreves (jablane, slive).Ljudlje so bili, tako kot danes, pretežno zaposleni v Postojni.
| 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1966 | 1981 | 1991 | 2002 | 2011 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 222 | 190 | 170 | 181 | 206 | 207 | 269 | 256 | 223 | 207 | 167 | 159 | 148 | 157 | 164 |
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25186«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- 1 2 3 Postojnski prepih. Postojna: Postojna : Občina. Marec 2016. str. 10–11.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1968. str. 267–268.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1968. str. 248.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Popis prebivalstva 1981«. Statistični urad Republike Slovenije. 1981.
- ↑ »Popis prebivalstva 1991«. Statistični urad Republike Slovenije. 1991.
- ↑ »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. 2002.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Veliki Otok v Wikimedijini zbirki
