Studeno, Postojna
Studeno | |
|---|---|
.jpg) | |
  Studeno Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°49′27.48″N 14°10′44.42″E / 45.8243000°N 14.1790056°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Primorsko-notranjska |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Postojna |
| Površina | |
| • Skupno | 6,54 km2 |
| Nadm. višina | 579,5 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 305 |
| • Gostota | 47 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6230 Postojna |
| Zemljevidi | |
Studeno pri Postojni - Vas | |
| Lega | Občina Postojna |
| RKD št. | 25182 (opis enote)[2] |
Studeno je naselje v Občini Postojna. Natančneje je to večja, v osrednjem delu tesno pozidana vas, ki se nahaja pod Sv. Lovrencem (1019 m) in Nelco (713 m). Vas se pregovorno nahaja v »Podguri« (pod goro), v območju, ki zajema vasi pod Sv. Lovrencem (Belsko, Bukovje, Gorenje, Studeno). Vaščani delijo kraj na tri dele, in sicer: Spodnji konec, tj. začetek vasi; Zgornji konec, ki je nad klancem in Kotanje, ki zajema vzhodni del vasi in kjer se nahajajo cerkev, mrliška vežica, podružnična šola, igrišče, kulturni dom in župnišče.
V vasi se nahaja več vodnjakov, največji se nahaja v središču vasi in se imenuje Napoleonov vodnjak. Na vzhodnem delu vasi je močvirnato območje.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Arheološka izkopavanja, opravljena leta 1976, so potrdila, da je bilo območje poseljeno že v mlajši železni dobi, med 5. in 3. stoletjem pr. n. št., ob tem pa so bili odkriti tudi predmeti iz rimskega obdobja. Na griču, ljudsko imenovanem "Tabor", se je v srednjem veku dvigala utrdba, zgrajena kot samostanski dvor cistercijanskega samostana iz Stične. Objekt je imel predvsem obrambno in skladiščno vlogo, saj je služil pretovarjanju soli in vina na pomembni prometni poti med obalo in notranjostjo dežele. Samostan je ostal lastnik posesti vse do svoje ukinitve leta 1784. Proti koncu 15. stoletja je bil dvor dodatno utrjen in preoblikovan v protiturški tabor.
V času narodnoosvobodilnega boja so se v vasi pogosto zadrževale različne partizanske enote in kurirske zveze. Zaradi tega je bila v kraju organizirana kurirska javka, zgrajenih pa je bilo tudi več bunkerjev, namenjenih zavetju aktivistov in shranjevanju hrane. Od jeseni 1943 pa vse do konca vojne je v vasi deloval radijski sprejemnik dolomitskega odreda. Ta enota je daljše obdobje taborila pod šotori na Spilniku, približno kilometer vzhodno od cerkve sv. Lovrenca, v bližini Stranskega vrha (1010 m) pa je imela v baraki urejeno okrevališče.[3]
Cerkvi
[uredi | uredi kodo]Sveti Jakob, zavetnik kmetov in romarjev, ima v Studenem pomembno vlogo. Cerkev sv. Jakoba stoji v vzhodnem delu vasi, do nje pa z zahodne strani vodi kamnit baročni portal, katerega stebra se zaključujeta z obeliskoma. Zgrajena je bila v 17. stoletju in se v pisnih virih prvič omenja leta 1665, zvonik pa je bil dozidan leta 1682. Proti koncu 18. stoletja je bila cerkev prezidana v poznobaročnem slogu, leta 1878 so zvonik povišali, štiri leta pozneje pa so vgradili nove orgle.[4]
Leta 1703 je bila pri cerkvi ustanovljena kuratna kaplanija, leta 1840 pa je postala župnijska cerkev. Zvonik stoji pred fasado, ki jo zaključuje trikotno čelo. Njegova zvonica se je prvotno odpirala s tremi kamnitimi vhodi in je služila kot vhodna lopa, pozneje pa so stranska vhoda zazidali. Na kapitelu bifore na zahodni strani je vklesana letnica 1682. Vogali zvonika so utrjeni s kamnitimi robniki, zaključen pa je z neogotsko, korenasto streho. V cerkveno ladjo, ki jo prekriva zrcalni, okrašeni obok, vodita dva ločena kamnita portala. Pevski kor sloni na kamnitih toskanskih stebrih, nasproti pa stojijo trije stebrni oltarji, izdelani leta 1882 v baročnem slogu, v katere so bili vključeni kipi s starejših oltarjev. V osrednji niši glavnega oltarja je postavljen kip sv. Jakoba Starejšega, ob njem pa kipa sv. Petra in sv. Pavla. Stranska oltarja sta zasnovana kot par in hranita kip Device Marije ter kip sv. Roka. Križev pot je po predlogah Josepha Fuhricha leta 1890 naslikal Heinrich Wettach. V prezbiteriju se nahaja lesen krstilnik v staronemškem slogu s konca 19. stoletja, lesena orgelska omara pa izvira iz leta 1878.[5]
Župnija Studeno danes vključuje še vasi Strmca, Belsko, Bukovje, Gorenje in Predjama. Pokopališče z urejeno mrliško vežico in obnovljenim opornim zidom je skupno zadnje počivališče prebivalcev Studenega, Strmce in Lohače. Leta 1968 je bila s prispevki faranov in s pomočjo posojila koprske škofije izvedena obsežna in zahtevna obnova zvonika. V zahvalo in spomin so vsi prostovoljci v njegove zidove vzidali steklenico s podpisom ali osebnim sporočilom.
Na Gori stoji romarska cerkev sv. Lovrenca, ki je v virih prvič omenjena leta 1391. Pred približno petnajstimi leti je bila s pomočjo zavzetih domačinov temeljito obnovljena; kamniti zvonik na preslico je takrat dobil tudi nov, 89 kilogramov težak zvon. Neorenesančni oltar sv. Lovrenca je bil postavljen leta 1901, v cerkvi pa visi tudi podarjena slika domačega slikarja Erika Lovka. Na vrh sv. Lovrenca vodita dve glavni poti: ena iz središča vasi pri Pelanovi hiši, druga pa po položnejši stezi iz Gorenj. Ta priljubljena pohodniška točka z razgledom že štirinajst let na prvi dan novega leta gosti udeležence Jakobovega pohoda. [6][7]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]| 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1966 | 1981 | 1991 | 2002 | 2011 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 486 | 481 | 542 | 528 | 487 | 476 | 377 | 404 | 352 | 337 | 314 | 292 | 297 | 298 | 294 |
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25182«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1968. str. 248.
- ↑ Postojnski prepih. Postojna: Postojna : Občina. Marec 2018. str. 10–11.
- ↑ Postojnski prepih. Postojna: Postojna : Občina. Marec 2018. str. 10–11.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1968. str. 266.
- ↑ Postojnski prepih. Postojna: Postojna : Občina. Marec 2018. str. 10–11.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1968. str. 248.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Popis prebivalstva 1981«. Statistični urad Republike Slovenije. 1981.
- ↑ »Popis prebivalstva 1991«. Statistični urad Republike Slovenije. 1991.
- ↑ »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. 2002.
