Orehek, Postojna
Orehek | |
|---|---|
 .jpg) | |
  Orehek Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°44′56.67″N 14°9′13.99″E / 45.7490750°N 14.1538861°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Primorsko-notranjska |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina |  Postojna |
| Površina | |
| • Skupno | 9,09 km2 |
| Nadm. višina | 564,1 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 205 |
| • Gostota | 23 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6258 Prestranek |
| Zemljevidi | |
Orehek pri Postojni - Vas | |
| Lega | Občina Postojna |
| RKD št. | 25183 (opis enote)[2] |
Orehek je naselje v Občini Postojna.
V bližini je veliko studencev in kraških pojavov, kot primer kraški izvir Karantana (Korotanščice), ki se kmalu izliva v Podnanoščico. Poleg tega pa še kar nekaj jam: jama Brlovka, Žegnana jama, Pivka jama Želetova jama, vodna jama Mohorica, brezno v Črmeliški ogradi, jama v Lozi.[3]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V Žegnani jami so našli srednjeveško keramiko. Po ustnem izročilu naj bi se tja zatekali vaščani med turškimi napadi.
V jami v Lozi so našli paleolitske kulturne ostanke.
Orehovški grad
[uredi | uredi kodo]Orehovški grad je leta 1584 dal zgraditi grof Ahacij Thurn. V začetku 17. stoletja je tedanji lastnik, dvorni kancler v Gradcu Rafael Caraduzzi, dosegel ustanovitev selskega sodišča na tem območju. Od sredine 17. stoletja pa vse do leta 1809 je bil grad v lasti plemiške družine Rossetti iz Ferrare, nato pa je ostal v posesti domače rodbine Dolenc z Razdrtega vse do razlastitve leta 1948.
Do danes se je ohranil vzhodni grajski stolp s kaščo ter posamezni deli nekdanjega obzidja. Ob gradu stoji stara votla lipa, ki jo je v svojih delih upodobil že Valvasor.[4]
Narodnoosvobodilni boj
[uredi | uredi kodo]Med narodnoosvobodilnim bojem so se v širši okolici večkrat zadrževale različne partizanske enote, ki so občasno vstopale tudi v vas. Med letoma 1944 in koncem vojne je bil tam sedež KNOO. Po tem ko je patrulja VDV v kraju zajela in usmrtila dva nemška vojaka, so okupacijske oblasti 23. aprila 1944 odpeljale več domačinov; štiri so odpeljali v Trst, kjer so jih usmrtili z obešanjem. Proti koncu vojne, 29. aprila 1945, je vas doseglo več granat, ko so nemške enote iz Sežane obstreljevale cesto Prestranek–Hruševje.[4]
Cerkvi
[uredi | uredi kodo]Gotska cerkev sv. Florjana ima prezbiterij z rebrastim obokom, ki izvira iz začetka 16. stoletja, medtem ko je bila ladja pozneje barokizirana. V notranjosti so ohranjeni kakovostni oltarji iz 18. stoletja, zvonik pa je v preteklosti v času turških vpadov služil tudi obrambnim namenom. Zvonik je bil preurejen leta 1672, kar potrjuje v kamen vklesana letnica. Pevski kor so dodali leta 1828, župnija pri cerkvi pa je bila ustanovljena leta 1947. Zvonik je prislonjen k levi strani pročelja in ima več gotskih strelnih lin, ki so bile že omenjene. V najvišjem nadstropju se odpira s kamnitimi triforami. Zaradi nekdanje obrambne vloge so vrata v zvoniku obokana in nenavadno majhnih mer, nekoliko večja pa sta gotska portala, vzidana v stransko steno ladje; šilasti portal v južni steni je bil pozneje zazidan. Stene prezbiterija, ki ga obkroža profiliran kamnit talni zidec, prebijata dve kamniti okni s šilastim lokom.[4]
Za velikim poznobaročnim stebrnim oltarjem sv. Florijana je v niši vklesana letnica 1626. V osrednji oltarni niši je slika sv. Florijana, delo slikarja Andreja Herrleina s konca 18. stoletja, ob njej pa stojita kipa sv. Petra in sv. Pavla. Na desni strani se nahaja oltar sv. Boštjana, na levi oltar Device Marije, križev pot pa je leta 1872 naslikal Štefan Šubic. V tlaku cerkve leži nagrobna plošča z grbom pokojnika, pod katero so shranjeni posmrtni ostanki Antona barona Rossettija.[4]
V pokopališki cerkvi sv. Lovrenca se nahajata oltarna slika slikarja A. Herrleina ter križev pot, delo Štefana Subica. Cerkev sv. Lovrenca stoji na griču severno od naselja, v središču z obzidjem obdanega pokopališča. V njej je pokopan tudi eden izmed lastnikov orehovškega gradu, Jakob Haller, ki je umrl leta 1621. Njegova nagrobna plošča z družinskim grbom je vzidana v tlak cerkve. V banjasto obokani prezbiterij vodi šilasti slavolok z posnetimi robovi. Ob vhodu na pokopališče je v kamen izklesan obraz, ki ga nekateri razlagajo kot posmrtno masko; zaradi svoje izjemne preprostosti mu ni mogoče zanesljivo določiti časa nastanka. Na vhodnem stebru pokopališkega obzidja je vklesan emblem z letnico 1613. Pročelje cerkve zaključuje mlajši kamniti zvonik v obliki preslice. Sama cerkev je nastala že nekaj stoletij pred prvo pisno omembo iz leta 1665, večjo prenovo pa je doživela leta 1902. Ladjo danes pokriva novejši lesen strop, renesančni oltar pa je bil izdelan v 19. stoletju. V oltarni niši se nahaja podoba sv. Lovrenca, delo domačinke Florijane Ipavec iz leta 2000, s katerim se je prenova cerkve tudi zaključila.[4]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]| 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1966 | 1981 | 1991 | 2002 | 2011 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 391 | 350 | 342 | 257 | 379 | 335 | 267 | 288 | 236 | 248 | 222 | 192 | 189 | 199 | 192 |
Znane osebnosti
[uredi | uredi kodo]- Franc Blažič (1829-1899), pesnik in publicist;
- Pavel Knobl (1765-1830), pesnik;
- Jernej Križaj (1838-1890), prevajalec;
- Mihael Verne (1797-1861), filozof, kaplan;
- Darko Slavec (1975-) umetnik, profesor.[3][4]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25183«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- 1 2 Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1968. str. 256.
- 1 2 3 4 5 6 Postojnski prepih. Postojna: Postojna : Občina. september 2018. str. 10–11.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: leto (povezava) - ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1968. str. 248.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Popis prebivalstva 1981«. Statistični urad Republike Slovenije. 1981.
- ↑ »Popis prebivalstva 1991«. Statistični urad Republike Slovenije. 1991.
- ↑ »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. 2002.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- »Orehek – sprehod skozi čas«. Sledi časa (2. julij 2017). RTV Slovenija.
