Šmihel pod Nanosom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Šmihel pod Nanosom
SmihelPodNanosom1.JPG
Šmihel pod Nanosom is located in Slovenija
Šmihel pod Nanosom
Šmihel pod Nanosom
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°47′52.92″N 14°7′10″E / 45.7980333°N 14.11944°E / 45.7980333; 14.11944Koordinati: 45°47′52.92″N 14°7′10″E / 45.7980333°N 14.11944°E / 45.7980333; 14.11944
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Primorsko-notranjska regija
Tradicionalna pokrajina Notranjska
Občina Postojna
Površina
 • Skupno 10,98 km2
Nadmorska višina 585,1 m
Prebivalstvo (2018)[1]
 • Skupno 193
 • Gostota 18 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6230 Postojna
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Šmihel pod Nanosom - Vas
Lega Občina Postojna
RKD št. 25176 (opis enote)[2]

Šmihel pod Nanosom je gručasto naselje ob vznožju Nanosa v Občini Postojna.

V Šmihelu se nahajajo ostanki prazgodovinske naselbine, ki je nekaj časa veljala za Metulum (grško Μετουλον - Metulon), glavno gradišče ilirskih Japodov.

Arheologija[uredi | uredi kodo]

Gradišče Grad z izrazito strateško lego na območju »Postojnskih vrat« severno od naselja, je ena najvažnejših in največjih naselbin notranjske prazgodovinske kulturne skupine. Planoto trapezaste oblike obdajajo z vseh strani strma pobočja, po robovih pa potekajo obsežni okopi (severni in vzhodni sta dolga okoli 350 m).

Poselitev se je pričela v 8. stoletju pr. n. št. in je trajala do 1. stoletja pr. n. št. Opustitev naselbine se povezuje z uvedbo rimskega nadzora na tem območju, ko je rimska vojska v času cesarja Oktavijana v vojni med leti 35 do 33 pr. n. št. zavzela naselbino in jo uničila.[3]

Posamezna grobišča pod naseljem so časovno ločena, prevladujejo pa žgani in žarni grobovi. Posebnost so grobovi z orožjem iz 4. stoletja pr. n. št. Odsev vojaških spopadov za zavzetje naselja je v okopu gradišča odkrito rimsko orožje iz obdobja okoli 2. stoletja pr. n. št. z nad 370 primerki čelad, mečev, osti kopij in konic katapultnih izstrelkov. Večino najdenega gradiva je shranjenega v Naravoslovnem muzrju na Dunaju in Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.[4]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2018". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2018. Pridobljeno dne 8. junija 2018. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25176". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  3. Enciklopedija leksikonografskog zavoda; knjiga 3, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1966
  4. Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999

Glej tudi[uredi | uredi kodo]