Razdrto, Postojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Razdrto
Preval
Razdrška cerkev, v ozadju planota Nanos
Razdrška cerkev, v ozadju planota Nanos
Razdrto, Postojna is located in Slovenija
Razdrto
Razdrto
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°45′24.15″N 14°3′35.3″E / 45.7567083°N 14.059806°E / 45.7567083; 14.059806Koordinati: 45°45′24.15″N 14°3′35.3″E / 45.7567083°N 14.059806°E / 45.7567083; 14.059806
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Primorsko-notranjska regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Postojna
Površina
 • Skupno 5,39 km2
Nadmorska višina 573,9 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 186
 • Gostota 35 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6225 Hruševje
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Razdrto - Vas
LegaObčina Postojna
RKD št.25188 (opis enote)[2]

Razdrto je strjeno gručasto naselje v Občini Postojna. Nahaja se na prevalu med Nanosom (Pleša, 1262 m) na severu in Golim vrhom (710 m) na jugu, na zahodnem robu spodnje pivške kotline.

V bližini je odcep avtoceste Postojna-Divača proti Vipavski dolini. V bližini je ob cesti Razdrto-Senožeče velik kamnolom apnenca, kjer se cesta cepi v Vipavsko dolino in naprej na Kras proti Kopru in Trstu.

Naselje ima sveže podnebje z močno burjo in snežnimi zameti pozimi. Tod je izhodišče poti na Nanos, na katerem je Vojkova koča. Ob potoku Smolevec, ki se izliva v Nanoščico, je zaselek »Hudičevec«. Tu je do leta 1974 obratoval mlin, zdaj pa je tam turistična kmetija.

V naselju stoji podružnična cerkev svete Trojice, z glavnim oltarjem iz 18. stoletja je po arhitekturni zasnovi in kiparski dekoraciji blizu delom Lazzarinijeve kamnoseške delavnice iz Gorice. Oltarna slika je delo A. Herrleina. V cerkvi je grobnica plemiške rodbine Rossetti, ki je imela v lasti grad v Orehku in razdrško gospoščino.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj se prvič omenja okoli leta 1200 kot Preval. Tod je vodila pot proti Landolu, Studenem in Planini. Pot je izgubila na veljavi po letu 1720, ko so v času cesarja Karla VI. zgradili novo cesto skozi Postojno, še vedno pa so po njej prevažali jambore (jamborna cesta) za ladjedelnice v Trstu. Takrat je Razdrto dobilo poštno postajo v Garzarollijevem dvorcu, ki so jo sem premestili s Hrušice. Na križišču cest proti morju in Vipavski dolini je stala mitnica. Naselje je najbolj uspevalo v času tovorništva, iz tega časa je več mogočnih hiš. Na Razdrtem so skušali Avstrijci leta 1809 zapreti pot francoski vojski. Utrdili so Goli vrh in Školj (Na šancah).

Arheološke najdbe[uredi | uredi kodo]

V okolici je bilo najdenih več ostankov prazgodovinskih gradišč ter ostankov iz rimskih časov. Do začetka 1. stoletja n. št., ko so Rimljani zgradili cesto prek Hrušice, je glavna povezava med Akvilejo in Emono potekala skozi Razdrto.

Naselbina na Gradišču (640 m) je bila postavljena v železni dobi, poseljena pa še v zgodnjem rimskem obdobju. Njena vloga je bila verjetno povezana z nadzorom prometa na strateško važnem naravnem prehodu in prometnem stičišču.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25188". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]